1. oktober je mednarodni dan starejših. Letošnja tema »Čas dolgoživosti: ponovni premislek o daljšem življenju« nas spodbuja k razmisleku, kako ustvariti družbo, v kateri bodo starejši aktivno vključeni, slišani in spoštovani.

A starejših se ne želimo spomniti samo en dan v letu. Prav tako jih ne želimo gledati skozi ustaljene predstave o tem, kakšna naj bi bila starost. Starejši namreč niso ena sama skupina. Nekdo pri sedemdesetih potuje, drugi skrbi za vnuke. Nekdo še dela, drugi je prostovoljec. Nekdo živi sam, drugi ne zna brez družbe. Nekdo je poln načrtov, drugi se sooča z osamljenostjo ali boleznijo. Nekdo potrebuje pomoč, drugi jo vsak dan nudi komu drugemu. Nekateri imajo radi mir, drugi so radi glasni. Nekateri se učijo novih stvari, drugi prisegajo na svoje navade. Nekateri so vedno nasmejani, drugi imajo za seboj težke življenjske zgodbe. In vsi so starejši.

Zato si želimo starosti, ki je ne opredeljujejo stereotipi, temveč ljudje: njihovi različni značaji, potrebe, želje, izkušnje in življenjske zgodbe.

Tudi v naših skupinah za samopomoč vsak teden znova vidimo, kako različni so starejši med seboj. In prav v tem je njihova vrednost. Vsak prinese svojo zgodbo, svoj pogled in svoje izkušnje, zato je vsaka skupina drugačna. Starejši niso samo številka, življenjsko obdobje ali ciljna skupina. Predvsem so ljudje. Različni ljudje. Pomembno je, da znamo videti človeka za starostjo: njegove želje, potrebe, značaj, izkušnje in življenjsko zgodbo. In takšne jih želimo tudi videti.