Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1990 razglasila 1. oktober za mednarodni dan starejših. S to besedo običajno označujemo osebe, stare 65 let ali več. V Sloveniji jih je na začetku leta živelo 471.800, med njimi 56,1 % žensk in 43,9 % moških.

Občina z največjim deležem starejših prebivalcev je bila na začetku letošnjega leta Osilnica (38,9 %), sledili so Hodoš/Hodos (36,7 %), Kostel (34,6 %), Šalovci (31,6 %) in Gornji Petrovci (31,3 %). Med občine z več kot 30 % starejših je spadala še Kranjska Gora (30,9 %).

Slovenija se je lani uvrstila med članice EU z največ starejše populacije. Največ starejših je imela Italija (24,3 %), sledili sta Portugalska (24,1 %) in Bolgarija (23,8 %). Slovenija je bila z 21,8-odstotnim deležem tik nad povprečjem EU (21,6 %).

Vir: https://www.stat.si/statweb/News/Index/13859

 

                                                       * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Gotovo ste že kdaj naleteli na eno od različic te pesmi, ki je zelo sporočilna in aktualna ne glede na to kje kdo preživlja svojo starost.

Kaj vidite, sestra,

Kaj vidite sestra, kaj vidite?

Kaj mislite, ko me gledate?

Nespretna in nerodna žena,

že stara, brez moči,

ne sliši dobro in slabih je oči.

Drobi vso hrano in odgovarja,

ne uboga in se po malem zanemarja.

Ne zmeni se za sporočene ji novice,

vsak dan izgublja čevelj ali nogavice.

Pusti, da se jo kopa, češe, da na stran,

hvaležna je za vsak minuli dan.

 

Je to, kar mislite in se vam zdi?

Če je tako, odprite oči.

To, kar je podoba v vas,

je le privid, ampak to nisem jaz.

Naj vam povem, kdo sem jaz, ki tu sedi

in se obnaša, kot želite vi.

 

Sem otrok, z brati in sestrami,

imam deset let in lepo mi je ob mami.

Dekle sem, staro šestnajst let,

ki sanja o ljubezni in o sreči,

z obljubami več fantov onesreči.

 

Ko sem petindvajset jih imela,

sem dobila vse,

kar sem želela: moža, otroke, hišo

sem mislila, da vse je večno.

S štiridesetimi leti mladost je že zbežala,

a moževa bližina mi je pomagala.

 

Ob petdesetih vnučke sem dobila

in spet sem se igrati naučila.

A izgubila sem moža,

bodočnosti bojim se črne,

kako naenkrat vse se obrne.

Mladi morajo živeti zase,

jaz pa mislim na minule čase

in na ljubezen, ki sem jo poznala.

 

Sedaj sem stara žena,

spremembe so kot kruta mora,

saj v vaših sem očeh že malo nora.

Telo se guba, vedno bolj se sklanja,

kje lahkotnost je nekdanja?

Kjer srce bilo je, zdaj je skala.

A v tej lupini je še deklica ostala

in včasih žalostna mi duša zadrhti,

spominjam sreče se in težkih dni.

 

A še enkrat ljubim in živim

in mislim na nekdanje čase,

kako smo jih lepo živeli,

kako prehitro so nam odleteli.

Vem, da zame spremembe več ne bo nobene,

a odprite sestra oči,

ne glejte nore starke, glejte mene!

 

(prevedla M. Šlajmer Japelj)

Vir.: https://primorskespomincice.si/zapuscina/