"ODLOČEN NE NASILJU IN ZLORABAM STARIH LJUDI«

predavanje z izkustveno delavnico v prostorih RKS OZ ŠKOFJA LOKA, dne 5. 11. 2025

Nasilje nad starimi ljudmi je težko odkriti, saj si vse prepogosto zatiskamo oči, da nečesa nismo videli, opazili ali občutili. O tem najraje ne govorimo, ker nas je strah, zaradi občutka nemoči, ki se prikrade v nas. Ljudje pravijo:« Ja, kaj pa naj naredim? Saj nič ne morem pomagati. Strah me je, kaj bo, če kaj naredim. Koga pa naj pokličem?«.

Veliko starih ljudi si ne upa glasno spregovoriti, zlasti kadar so storilci dejanj posameznikovi ožji družinski člani. Po ocenah dr. Metke Pentek, nekdanje predsednice Gerontološkega društva Slovenije, je verjetno materialna/ekonomska zloraba tista, ki je najbolj razširjena v Sloveniji. Ob vse pogostejši negi starih ljudi doma, smo na pragu soočanja z dejstvom, da se bomo v Sloveniji pričeli pogovarjati o visokem deležu zanemarjanja in psihičnega nasilja nad starimi ljudmi.

Nasilje je lahko fizično, psihično ali čustveno, spolno ali ekonomsko. Vzroki zanj so različni, največkrat pa so ekonomsko, fizična, čustvena ali institucionalna odvisnost, izoliranost starega človeka, njegova nemoč, ker njegove osnovne potrebe  niso zadovoljene. Dinamika nasilja, ne glede na obliko, sčasoma, če je dalj trajajoča, pripelje do normalizacije, ko jo žrtev nasilja sprejme kot nekaj vsakdanjega in običajnega zaradi strategije preživetja. Osebe, ki povzročajo nasilje pri tem pridobivajo na moči, veljavi in nadzoru. Stari ljudje težko spregovorijo o nasilju, raje molčijo, saj se sramujejo in mislijo, da so morda sami krivi za nasilno vedenje. Ker so pač bolni, se ne morejo vzdigniti, lačni ali žejni, ker so počasni, niso dovolj hitri, ker bi raje imeli bolj kvalitetne plenice, ker jih cenejše srbijo in pečejo, itd.

Stari ljudje močneje občutijo psihične posledice kakršnegakoli nasilnega dejanja in težko spregovorijo o krivicah, s katerimi se soočajo. Počutijo se prizadete, ogoljufane, prestrašene, ne upajo si več sami od doma, postanejo nezaupljivi, saj jim svojci tudi odrekajo socialne stike z drugimi osebami. Vse se izraža v okrepljeni izolaciji starih ljudi, osamljenostjo, z izraženimi težavami v duševnem zdravju, poslabšanju fizičnega zdravja ter socialni izključenosti starejših oseb. Zato je zelo pomembno, da nismo nestrpni, temveč jim prisluhnemo in se odzovemo na njihovo stisko.

Predavanje z delavnico smo izvedli v občini Škofja Loka, ki je finančno podprla našo idejo in izvedbo dogodka. Udeleženci so skozi izkustveno iskali odgovore na vprašanja o vrednotah, ki jih imamo, se seznanjali z vrstami nasilja (fizično, ekonomsko, psihično, spolno), kako se odraža na starostnikih, kako ga prepoznati, kaj lahko kot prostovoljke/voditeljice skupine starih ljudi za samopomoč same naredijo, kam se lahko obrnejo po pomoč, kakšne oblike pomoči obstajajo.

Preko skupinskega dela so se povezovali, izmenjavali izkušnje in razmišljali o »zgodbi gospe Marije«, kako ravnati z občutkom nemoči, krivde in sramu v sebi, ko te doleti oblika nasilja, kako spoštovati dostojanstvo starih ljudi, aktivno poslušati osebo, ki se nam zaupa ter imeti ničelno toleranco do kakršnegakoli nasilja.

Srečanje je potekalo v dinamičnem, sproščenem in ustvarjalnem vzdušju. Udeleženke so nenehno sodelovale in se med seboj povezovale v skupinskem delu.

Za izvedbo dogodka se zahvaljujemo sofinancerju, občini Škofja Loka, predstavnikom RKS OZ Škofja Loka in vsem udeležencem za njihovo aktivno sodelovanje.

mag. Mateja Prosen, strokovna delavka ZDSGS