67. številka revije Prepletanja
03.03.2025
Spoštovana bralka, spoštovani bralec,
tokrat sem kot urednica izjemno počaščena, saj sem se pogovarjala z Branko Knific in mag. Tonetom Kladnikom, idejnima vodjema in ustanoviteljema prvih skupin starih ljudi za samopomoč ter ZDSGS in predhodnice, Združenja za socialno gerontagogiko Slovenije. Branka Knific je tudi avtorica programa starih ljudi za samopomoč, in izobraževalnega modula za voditelje, kot je verificiran pri Socialni zbornici Slovenije.
Mnoge okoliščine so se v skoraj štirih desetletjih spremenile. A možnosti ostajajo neskončne. Ideja in prvi poskusi so prerasli v dobro utečeno prakso, ki si zasluži širšo pozornost, saj starim ljudem ponuja priložnost in možnost za socialno vključenost. Omogoča videti in biti viden. Zato smo toliko bolj veseli vedno pogostejšega pojavljanja naših voditeljic na različnih dogodkih na državni ravni, kot je bil nastop na Festivalu za tretje življenjsko obdobje ali sprejem za predstavnice in predstavnike humanitarnih organizacij v predsedniški palači. Imamo smele cilje sodelovati pri socialni vključenosti starih ljudi, zato je cilj ZDSGS pridobiti več voditeljev in članov skupin starih ljudi za samopomoč in z njimi deliti imenitno zasnovo Branke Knific in mag. Toneta Kladnika. Tudi zgodbe in pričanja članov ter voditeljev v teh Prepletanjih potrjujejo, da je ideja o vsakotedenskih srečanjih prava in da vključenim prinaša neko novo dimenzijo zadovoljstva in vključenosti.
Pred vami so oblikovno prenovljena Prepletanja, katerih glavni namen je povečanje berljivosti. Ta številka Prepletanj je izjemno obsežna, a besedil preprosto ne moremo zavrniti. V vsako poslano besedilo sta vložena trud in želja po delitvi pomembnega sporočila. Zato bomo tudi v prihodnje s hvaležnostjo, ker delite zgodbe z nami, objavili vaša besedila.
Kot je povedala Metka Pavšič, kar 85 % informacij dobimo preko oči. Zato imajo fotografije izjemno informativno, pa tudi estetsko vrednost. A s kakovostjo fotografij imamo v Prepletanjih težavo. V slabše osvetljenih prostorih je že profesionalnim fotografom težko posneti vrhunsko fotografijo, še težje je seveda nam, amaterskim fotografom. Ker bomo tudi v nadaljevanju objavljali fotografije, posnete s fotoaparati za domačo rabo in s telefoni, upoštevajmo naslednji pravili. Prvo pravilo je čim boljša svetloba. Najboljši sta dopoldanska ali popoldanska sončna svetloba, torej: fotografirajmo se zunaj, kadar je le mogoče. Ko fotografije posnamemo v prostoru, poskrbimo za najboljšo mogočo osvetlitev s čim manj sencami. Prižgimo vse luči in fotografirane osebe naj bodo osvetljene. Zanimajo nas ljudje in ne mize, stropi, tla ...
Prepletanja imajo ambicijo preslikati dogajanje v skupinah, to pa so predvsem zgodbe vas, voditeljev in članov, vaši nasmejani in zadovoljni, včasih pač resni obrazi. Drugo pravilo je, da na telefonu ali fotoaparatu izberete ustrezno nastavitev in samodejno se bo izvedla ustrezna globinska ostrina, da bodo obrazi jasni in ostri in bodo fotografije objavljive. Če je le mogoče, uporabite fotografsko stojalo, saj tako telefon kot fotoaparat za kakovostno fotografijo pri slabši svetlobi potrebujeta nekaj več časa. Že ob upoštevanju teh napotkov bomo kakovost fotografij v Prepletanjih izjemno izboljšali.
Hvala za vse lepe zgodbe, ki smo jih prejeli v uredništvu Prepletanj. V letu 2025 vam želim veliko sreče in zdravja. Naj mala veselja bogatijo vaš vsakdan!
Marija Petek,
odgovorna urednica Prepletanj
