31. št. Prepletanja, september 2009
23.11.2009

Prebiram knjižico v kateri je program Festivala za 3. življenjsko obdobje. Kako bogata in raznolika bera nastopov, predavanj, delavnic, predstavitev, …! Večine izvajalcev ne poznam po imenu, a vem, da je v nastop vloženega veliko dela, pa ne zgolj to, tudi dobre volje, časa in zagnanosti, pospremljene z željo, da bi skupaj z drugimi naredili ta svet lep. Še več pa je takih, ki v Cankarjev dom ne bodo prišli, a delajo v svojem okolju globoko in plodno brazdo. Kako preprosto!
Beseda urednice
l3l Ema Brelih
Pogovor
l6l Ana Cimerman, Domen Lukman
Strokovni namigi
l10l Naša srečevanja s slepimi in slabovidnimi
l13l Nasilje nad starostniki
l16l Kako na dopust
Mostovi med generacijami
l19l Slišiš me - slišim te
l27l Živimo zdravo - živimo z naravo
Sredina
l21l Evalvacija programa
Učenje za delo
l30l Pogovor kot temeljna dejavnost v skupinah
l33l Iz društev
l35l Naši dopisniki
l36l Novice iz Zveze
l38l Danes smo se pogovarjali o
- Golazni
- Kurjava
Razmišljanje
l39l Starost in staranje
l40l V družbi z dobro knjigo
- Umetnost sobivanja
- Kri cvetlic
- Ljubezen in žalost
- Zaris v čas
- Družbeni vidiki neprofitnih organizacij
l3l Beseda urednice (nadaljevanje)
Prebiram knjižico v kateri je program Festivala za 3. življenjsko obdobje. Kako bogata in raznolika bera nastopov, predavanj, delavnic, predstavitev, …! Večine izvajalcev ne poznam po imenu, a vem, da je v nastop vloženega veliko dela, pa ne zgolj to, tudi dobre volje, časa in zagnanosti, pospremljene z željo, da bi skupaj z drugimi naredili ta svet lep. Še več pa je takih, ki v Cankarjev dom ne bodo prišli, a delajo v svojem okolju globoko in plodno brazdo. Kako preprosto!
V teh dneh bomo slišali zelo glasno govoriti tudi mnoge, ki predvsem vzpodbujajo to in ono, se zavzemajo za razne stvari, se radi ustavijo ob stojnicah in pokramljajo z ljudmi in takrat so seveda poleg tudi televizijske kamere.
Resnici na ljubo pa se pravo, resnično življenje, program, prireditev začne odvijati šele, ko taki ljudje zapustijo prizorišče.
Danes je moderno govoriti o prostovoljstvu in medgeneracijskem sožitju. Močne besede, a že postajajo fraze brez vsebine. Fraze zato, ker nimajo v sebi več prvinskega naboja in energije, ker se jih uporablja v vseh mogočih kontekstih in za vsemogoče namene. Že dolgo časa se pripravlja zakon o prostovoljstvu, morda se bo nekega dne tudi o medgeneracijskem sožitju. Zakaj že?
Izkušnje mi pravijo, da je vedno več administrativnega dela, da se je potrebno vedno bolj dokazovati skozi tabele in številke. Vse to zaradi nadzora in kontroliranja, kot bi že v temeljih delali nekaj narobe.
Osebno se mi zdi pomembno vprašanje: Ali znamo ločiti tiste, ki resnično delajo in živijo tako kot govorijo od tistih, ki preračunljivo nabirajo kapital in politične točke. To se mi zdi pomembno zato, ker po tem usmerjamo tudi svoje lastno delo in ravnanje. Ni vseeno, koga s svojim delom, idejami, energijo in znanjem, podpiramo.
Dobro bi bilo, če bi se zavedali, da človek lahko živi in naredi kaj dobrega predvsem, če se zato sam odloči in da za to ne potrebuje ne države, ki bi ga kontrolirala in ne televizije, ki bi ga posnela.
Naslednja številka Prepletanj bo v decembru in vabim vas, da pošljete prispevke do 30. novembra na naslov uredništva. Bolj ko bodo raznoliki in vsebinsko bogati, več bo zanimivega branja za vse nas.
l6l Pogovor
Ana Cimperman, Domen Lukman
V okviru festivala za 3. življenjsko obdobje je bil tudi letos razpisan medgeneracijski natečaj. S tem želijo organizatorji vzpodbuditi sodelovanje in povezovanje vseh generacij v družbi. Predvsem pa na tak način širimo v javnosti vedenje o tem, da se med nami dogajajo dobre stvari in da živi med nami mnogo takih, ki imajo široko srce in odprte dlani. Prav gotovo takih ljudi ni malo. Živijo in delajo s srcem in ne iščejo pozornosti. Le peščica izmed njih je bila prijavljena in le dva sta bila izbrana. Zaslužita si vse čestitke in našo pozornost.


Ko sem želela obiskati Domna je bil v šoli v naravi. V soboto pa ga tudi še ni bilo doma ob mojem prihodu. Zato so mi o njem in stricu Franceljnu veliko povedali Domnovi starši in stara mama.
Strokovni namigi

Različna življenjska obdobja nam prinašajo nove izzive, pa tudi nove tegobe, probleme, ki jih moramo reševati. Starost je obdobje, ki poleg mnogih drugih stvari prinese s seboj tudi motnje na področju senzornih zaznav. Vid je tisto čutilo, ki mnogim prične z leti odpovedovati. Stopnje slabšanja so različne, pa tudi ljudje se s tem različno spopadajo. To je odvisno od osebnostne strukture človeka, od izkušenj iz preteklosti, okolja…
V pričujočem članku bom skušala zaobjeti nekaj drobnih namigov o odnosu do slabovidnih, slepih oseb. Z njimi se prav gotovo sem in tja srečujemo tudi v naših skupinah. Ker se sama spopadam takorekoč s popolno izgubo vida (99%), bom pisala tudi iz lastnih izkušenj.
l13l Nasilje nad starostniki in možnost ukrepanja, Ružica Petrovič, Francka Premzel
Avtorici po uvodnih besedah predstavita delavnico Nasilje nad starimi ljudmi, ki pomeni novo možnost za prepoznavanje in tudi pomoč pri preprečevanju nasilja v družini, institucijah, v socialnem okolju nasploh. Delujeta v okviru Društva za psihosocialno pomoč Maribor – Utrinek.

Poletje je čas dopustov, odpravimo se od doma nabirat novih moči, spoznavat tuje kraje, običaje in njihovo življenje. Gremo na morje, v hribe , nekateri pa na potovanja. Tudi starost in spremljajoče kronične bolezni naj nebi bile ovira za odhod od doma, le upoštevati moramo nekatera pravila in biti seznanjeni s težavami, na katere lahko naletimo in ni razloga za strah in paniko.
Nekateri se leto za letom odpravljajo v iste kraje, isto okolje, ki so ga že dodobra spoznali in spremljali večino sprememb v tem okolju, tam se počutijo domače, varno, znajdejo se pri vsakodnevnih aktivnostih ( obisk v trgovini, športni objekti, zdravstvene ustanove, odhod na plažo…). Ne čutijo potrebe po spremembi kraja za preživljanje dopusta in oddiha. Tam so si našli nove prijatelje in znance, ki jim zaupajo, znajo poiskati pomoč, če se znajdejo v težavah. To je že ena od pozitivnih strani preživljanja oddiha, ki je posebej pri starejših ne smemo spregledati.
Mostovi med generacijami

Drugo leto zapored je prijazna Čebelarska turistična kmetija Šalamon gostila udeležence medgeneracijskega tabora. V treh skupinah: Korenine, Čebelice in Gostilna Vijolca so tekli pogovori povezani z glavno mislijo tabora: Slišiš me – slišim te.
l27l Živimo zdravo - živimo z naravo in MD Lučka
Večdnevne doživljajske tabore organiziramo v Medgeneracijskem društvu Lučka, Koroška, vsaki dve leti. Tako tabori kot skupine starih ljudi za samopomoč prispevajo k zmanjševanju osamljenosti starih ljudi, krepijo njihovo socialno mrežo in dvigajo kakovost njihovega življenja. Tudi ta tabor je potrdilo, da so druženja te vrste zelo dobrodošla in res prispevajo h krepitvi dobrih medčloveških in prijateljskih vezi med člani skupin. Udeleženci so po taboru vedno znova navdušeni in polni lepih doživetij in pozitivne energije, ki jo prenesejo tudi med člane skupin, ki se tabora ne udeležijo. Letošnji je bil v začetku junija v Veržeju.
Sredina
l21l Evalvacija programa
V prispevku prikazujemo ključne ugotovitve na podlagi podatkov, ki smo jih zbrali od udeležencev skupin starih ljudi za samopomoč.
Učenje za delo

Živimo v času, ko sta sodobna tehnologija in odtujenost ljudi v družinah, prijateljskih okoljih in delovnih skupinah dosegli najvišjo raven. Ta način življenja nam postavlja nova vprašanja in iskanja, kako vzpostaviti med ljudmi harmonijo, kako urejati in negovati odnose med ljudmi. Od vsega začetka so se ljudje pogovarjali tako, da so se znali poslušati. Zanimiv rek iz stare kitajske filozofije glede odnosov med ljudmi je: »Treba je mnogo videti in slišati.«
Tudi na naših tleh so ljudje še ne tako dolgo nazaj vedeli, kaj je pogovor. Zbrali so se ob večerih, pripovedovali zgodbe, vsi, ki so bili za mizo, so se učili govorjene besede, učili so se govoriti o sebi in poslušati drugega, da so se ohranili.
W. Glasser, utemeljitelj teorije izbire, govori o tem, da je človeštvo izredno napredovalo na tehnološkem področju in skoraj nič na področju sožitja, in opozarja na dejstvo, da najbolj učinkovito zadovoljujemo svoje temeljne človeške potrebe v dobrih odnosih z drugimi ljudmi.
l33l Iz društev
- MDS Savinja, Celje
- MD Korak, Idrija
- MD Jesenski cvet, Domžale
l35l Naši dopisniki
- Prijateljstvo podaljša življenje, Helena Miklavič
- Odprta vrata doma, Vlasta Šedivy
l36l Novice iz Zveze
- Prvo polletje je za nami
- Vabilo na vseslovensko srečanje prostovoljk in prostovoljcev
l38l Danes smo se pogovarjali o
- Golazni, Nataša Krapež
- Kurjava, Anica Zajc
Razmišljanje
l39l Starost in staranje, Leopoldina Šegel
l40l V družbi z dobro knjigo
- Umetnost sobivanja, Metka Klevišar
- Kri cvetlic,Anita Amirrezvani
- Ljubezen in žalost, Stein Husebø
- Zaris v čas
- Družbeni okvir neprofitnih organizacij, Bojana Mesec
Želim se naročiti na revijo Prepletanja ...