34. št. Prepletanja, september 2010

23.09.2010

urednica revijeV jeseni se že kar nekaj let takoj za šolarji in študenti začne govoriti o staranju in starosti. Besede star človek se še vedno uspešno izogibamo. Smo pa postali zelo učeni kar se tiče definiranja starosti, njenih dobrih in slabih strani, povsod nam z veseljem postrežejo s tehničnimi navodili, kako se ji izogniti. S tem ne bi bilo nič narobe, če ne bi bil v ozadju tega velik strah pred starostjo. Strah nas hromi in upočasni, naredi nas poslušne in prepreči, da bi lahko ustvarjalno vplivali na svoje življenje in ga obogatili s pomočjo potencialov, ki so nam dani.

Beseda urednice
l3l Ema Brelih

Pogovor
l6l Branka Knific

Pogovor
l10l Poldrugo leto skupine Zarja

Strokovni namigi
l11l Novosti, ki jih prinaša predlog Zakona o prostovoljstvu
l13l Pomoč po telefonu
l14l Varni pred požarom
l15l Brezskrbna, vsak dan!

Mostovi med generacijami
l16l Medgeneracijski tabor Radenci 2010

Počitniški utrip
l21l Doživljajski tabor v Veržeju
l24l Medgeneracijski tabor na Pohorju

l25l Iz društev

l33l Novice

l36l Novice iz Zveze

l38l Danes smo se pogovarjali o

l39l Kratka zgodba

 

  • Očetovo odhajanje

 

 

  • Izlet

 


l40l V družbi z dobro knjigo

 

 

  • Po sledeh fate morgane

  • Beli tiger
  • Mož, ki je imel ženo za klobuk
  • Otroška leta

  • Mackenzijeva gora

 

 



l3l Beseda urednice (nadaljevanje)

V jeseni se že kar nekaj let takoj za šolarji in študenti začne govoriti o staranju in starosti. Besede star človek se še vedno uspešno izogibamo. Smo pa postali zelo učeni kar se tiče definiranja starosti, njenih dobrih in slabih strani, povsod nam z veseljem postrežejo s tehničnimi navodili, kako se ji izogniti. S tem ne bi bilo nič narobe, če ne bi bil v ozadju tega velik strah pred starostjo. Strah nas hromi in upočasni, naredi nas poslušne in prepreči, da bi lahko ustvarjalno vplivali na svoje življenje in ga obogatili s pomočjo potencialov, ki so nam dani.

V današnjo moderno družbo, med ljudi, v vsakega od nas se zlivajo besede, fotografije in »dokazi«, ki nas hočejo prepričati, v kako nevarnem svetu živimo, opozarjajo na grozeče katastrofe in vzbujajo strah, pasivnost in nezaupanje vase. Takorekoč zahtevajo, da se zaščitimo pred temi nevarnostmi, če se jim že izogniti ne moremo in da se opremimo za čas, ko bodo tu …

Med drugim se govori, da nas čaka težko obdobje zaradi povečanega števila starih ljudi, postavljajo se vprašanja o preživetju zaradi sesutja pokojninskih sistemov itd. Od tod izvira panično uživanje preparatov za ohranjanje mladosti in razmišljanje o tem, kako bi se izognili starosti, namesto, da bi poskušali živeti z radostmi in bremeni sedanjega trenutka.

Starost so številne stare kulture cenile in prisotnost starih ljudje je bila nekaj najbolj normalnega. Letos poleti sem nekaj podobnega doživela v majhni vasici »na koncu sveta«, v Azerbajdžanu. Ko sem prišla na dvorišče družinske hiše je pod velikim, košatim drevesom sedela stara žena. Zagledala je utrujeno, zamišljeno je zrla predse, včasih pa radovedno spremljala dogajanje okoli sebe. Ko sem se pozdravila z mlajšimi člani družine, so me pospremili do nje. Druga drugi sva namenili pogled in par besed ter tradicionalni objem. Kolikor časa sem bila na obisku, je bila žena vedno nekje v bližini, vsak, ki je prišel v hišo, pa čeprav le za kratek čas, je stopil do nje in jo pozdravil ter malo poklepetal, snaha je poskrbela, da je imela vedno ob sebi čaj. Nič posebnega se ni dogajalo, a bila je prisotna, stara, betežna, tudi bolna in včasih sitna. Videla sem, da so jo tudi nekaj okarali. Tako pač, kot se to dela v vsakdanjem življenju. Dvomim, da ji je prizaneseno s težavami, ki jih ima zaradi visoke starosti, zagotovo pa ni bila osamljena in odrinjena. Ko je postala utrujena, je odšla počivati; seveda, saj je bila stara. Prav oživela je, ko ji je soseda prinesla neko zanimivo vest in ko je sedela med tremi sinovi, ki so jo vzeli medse.

Koliko te »normalnosti« zmoremo mi? Ali zmoremo pomisliti na starost brez da bi prestrašeno jadikovali in se ji umikali? Postarali se bomo tako ali tako; zakon življenja je močnejši od nas. Torej, če že s kom, se je treba najprej spopasti s strahom. Ko nas ne bo več držal v primežu, bomo imeli odprtih veliko več možnosti, da zaživimo polno – tudi v starosti!
Ema Brelih

 

 



Pogovor

l6l Branka Knific
»Živim v sedanjosti. Tudi če sem nemočna, se znotraj sebe zavedam, da le tu in zdaj lahko delujem.«

Branka Knific je soustanoviteljica, začetnica naših skupin. Vseskozi je bila in je še v različnih vlogah in funkcijah prisotna tudi pri razširjanju skupin, formalizaciji mreže, oblikovanju podobe naše organizacije. Za pogovor z njo sem se odločila zato, ker je bila spomladi izvoljena na mesto predsednice Zveze. Branka je vedno dobra sogovornica. Čeprav se poznava že vrsto let, v vsakem pogovoru preseneti s kakšno novostjo o sebi.
Včasih Branka prehiteva samo sebe. A tega smo pri njej že navajeni. Po enoinpolurnem pogovoru z mano se ji je neznansko mudilo na neko skupino. To je Branka! Vedno v delu, gibanju, sredi življenja! Srečno!

»Živim v sedanjosti. Preteklost me ne obremenjuje, bolj mi je navdih. Glede prihodnosti – nekako se je ne bojim, čeprav ne vem, kaj prinaša. Vem pa, da sem najbolj močna zdaj. Tudi če sem nemočna, se znotraj sebe zavedam, da le tu in zdaj lahko delujem.
In to je to – ponotranjeno imam spoznanje, da s tem, kar storim ali opustim v sedanjem času, določam svojo preteklost pa tudi prihodnost.
Enostavno in včasih tako težko.«

Pogovor

l10l Poldrugo leto skupine Zarje, Ema Matijevič

Od lanske pomladi (24. marec!) deluje v DOSOR-ju, Domu starejših občanov Radenci, skupina stanovalk in stanovalcev Zarja. Vanjo sem vključena tudi jaz, Ema Matijevič. Ker slikarji svojo naslikano podobo imenujejo avtoportret, sem jaz razgovor s seboj poimenovala avtointervju.

 

 



Strokovni namigi

l11l Novosti, ki jih prinaša predlog Zakona o prostovoljstvu, Danijela Zimšek Kralj, Petra Cerinšek

Evropska komisija je na pobudo civilne družbe razglasila leto 2011 za Evropsko leto prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva. Ob tej priložnosti potekajo številne aktivnosti, javne razprave, okrogle mize … na temo sprejetja Zakona o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji. Slovenci do danes nimamo Zakona o prostovoljstvu, ki bi sistematično in eksplicitno urejal področje dela prostovoljcev in s tem odgovoril na številne nerešene oz. neopredeljene situacije v okviru izvajanja prostovoljskih del. Nevladne organizacije so prvi osnutek Zakona predale vladi v branje že leta 2004. Po večletnem čakanju so se v letu 2008 okrepili pritiski nevladnih organizacij po sprejemu tega zakona. prispevek

l13l Pomoč po telefonu, Ema Brelih

Kmalu bo leto dni, odkar sem obljubila, da bom za revijo napisala članek o telefonih za pomoč v duševni stiski. Na vrsto je prišel šele zdaj. Želim posredovati nekaj informacij o delovanju telefonskih linij za pomoč v duševni stiski, da bi bolje vedeli, kaj lahko pričakujete, če pokličete, ali pa bi začutili v sebi klic, da postanete svetovalec. Oboji ste dobrodošli. prispevek

l14l Varni pred požarom - tudi v tretjem življenjskem obdobju, Bernarda Lukančič

Podatki kažejo, da je v primeru požara smrtnost starejših oseb večja kot med drugo populacijo. To velja predvsem za tiste ljudi, ki živijo sami, se težje gibljejo, slabše slišijo ali vidijo, so pozabljivi. Ti pozneje zaznajo požar in se ne morejo pravočasno umakniti na varno. Zato je treba biti na požar pripravljen in se seznaniti, kako ravnati in kaj storiti, da do požara ne pride.

l15l Brezskrbna, vsak dan! (promocijsko besedilo)

Danes je tempo življenja bistveno spremenjen. Že samo delovno mesto, dogajanja v družbi ter razna nasilja v družinah lahko prinesejo s seboj čustvene pritiske in s tem stres, kar vpliva tudi na pojav različnih bolezni.

 

 



Mostovi med generacijami

l16l Ali obleka naredi človeka?
Medgeneracijski tabor Radenci 2010, Katja Stare

Po znanem ameriškem reklu mora imeti nevesta ob poroki »something old, something new, something borrowed and something blue«, torej »nekaj starega, nekaj novega, nekaj izposojenega in nekaj modrega«. Ob prisotnosti vseh štirih elementov uspeh v zakonu ne more izostati!
MD »Z roko v roki« iz Kranja in MD Jesenski cvet iz Domžal se v zakon ravno nismo podali, smo se pa ob koncu junija za šest dni združili v skupnem projektu medgeneracijskega tabora v Radencih. MD Jesenski cvet v Radence prihajajo že 5. leto, za Kranjčane pa je bil to prvi tabor. Vsak je prispeval po svojih najboljših močeh: Domžalčani svoje izkušene voditelje, t.i. »stare mačke«, preizkušene dobre ideje, lokacijo… Kranjčani nove udeležence, nove voditelje, sveže ideje… Drug od drugega smo si »izposodili« izkušnje, znanja… in če lahko modro tolmačimo kot modrost – no, te nam posebno pri starejši generaciji udeležencev na taboru gotovo ni primanjkovalo! Tako, imeli smo vse štiri elemente in imeli smo uspeh!

 

 



Počitniški utrip

l21l 8. doživljajski tabor v Veržeju
Pogled vase - kdo sem in kam grem, Marinella Špeglič
Kadar delaš s srcem in čutiš pozitivno naravnanost, potem to ni težko. Ideje kar same vrejo iz tebe in misli ti tudi ponoči ne dajo miru. Utrujenosti ne čutiš, energijo črpaš iz globin in kot vrelec napajaš sebe in druge. Tako nekako sem čutila lansko leto, ko smo bili prvič gostje v Salezijanskem domu v Veržeju, natančneje v Penzionu Mavrica.

l24l Medgeneracijski tabor, Angelca Fujs
Nekaj stanovalcev iz skupin za samopomoč iz doma Danice Vogrinec Maribor se nas je z veseljem odpravilo na tradicionalno medgeneracijsko srečanje na Pohorju.

 

 



l25l Iz društev

 

 

 

  • MDS Drava, Maribor
  • MD Jesenski cvet, Domžale
  • OZ RK Sežana
  • MDS Savinja, Celje
  • MDS Jutro, Gornja Radgona
  • MD korak, Idrija

 

 

 



l33l Novice

 

 

 

  • O strpnem sožitju generacij, Tjaša Gračner
  • Festival za 3. življenjsko obdobje, Tjaša Gračner
  • Korenine srca, Zdenka Labaš
  • Štorklje iz Lendave, Zdenka Kutnjak

 

 

 



l36l Novice iz Zveze

 

 

 

  • Predstavitev priročnika

 

 

 



l38l Danes smo se pogovarjali o

 

 

 

  • Modrost – kaj je to?, Poldika Šegel

 

 

 



l39lKratka zgodba

 

 

 

  • Očetovo odhajanje, Angelca Fujs
  • Izlet, Angelca Fujs

 

 

 



l40l V družbi z dobro knjigo

 

 

 

  • Evelina Umek: Po sledeh fate morgane
  • Aravind Adiga: Beli tiger
  • Oliver Sacks: Mož, ki je imel ženo za klobuk
  • France Bevk: Otroška leta
  • Linda Howard: Mackenzijeva gora

 

 

 



Želim se naročiti na revijo Prepletanja ...

 

  • (jpg)

Podporniki