31. št. Prepletanja, september 2009

23.11.2009

 
Prebiram knjižico v kateri je program Festivala za 3. življenjsko obdobje. Kako bogata in raznolika bera nastopov, predavanj, delavnic, predstavitev, …! Večine izvajalcev ne poznam po imenu, a vem, da je v nastop vloženega veliko dela, pa ne zgolj to, tudi dobre volje, časa in zagnanosti, pospremljene z željo, da bi skupaj z drugimi naredili ta svet lep. Še več pa je takih, ki v Cankarjev dom ne bodo prišli, a delajo v svojem okolju globoko in plodno brazdo. Kako preprosto!



Beseda urednice
l3l Ema Brelih

Pogovor
l6l Ana Cimerman, Domen Lukman

Strokovni namigi
l10l Naša srečevanja s slepimi in slabovidnimi
l13l Nasilje nad starostniki
l16l Kako na dopust

Mostovi med generacijami
l19l Slišiš me - slišim te
l27l Živimo zdravo - živimo z naravo

Sredina
l21l Evalvacija programa

Učenje za delo
l30l Pogovor kot temeljna dejavnost v skupinah

l33l Iz društev

l35l Naši dopisniki

l36l Novice iz Zveze

l38l Danes smo se pogovarjali o

• Golazni
• Kurjava

Razmišljanje
l39l Starost in staranje

l40l V družbi z dobro knjigo

• Umetnost sobivanja
• Kri cvetlic
• Ljubezen in žalost
• Zaris v čas
• Družbeni vidiki neprofitnih organizacij

---

l3l Beseda urednice (nadaljevanje)

Prebiram knjižico v kateri je program Festivala za 3. življenjsko obdobje. Kako bogata in raznolika bera nastopov, predavanj, delavnic, predstavitev, …! Večine izvajalcev ne poznam po imenu, a vem, da je v nastop vloženega veliko dela, pa ne zgolj to, tudi dobre volje, časa in zagnanosti, pospremljene z željo, da bi skupaj z drugimi naredili ta svet lep. Še več pa je takih, ki v Cankarjev dom ne bodo prišli, a delajo v svojem okolju globoko in plodno brazdo. Kako preprosto!
V teh dneh bomo slišali zelo glasno govoriti tudi mnoge, ki predvsem vzpodbujajo to in ono, se zavzemajo za razne stvari, se radi ustavijo ob stojnicah in pokramljajo z ljudmi in takrat so seveda poleg tudi televizijske kamere.
Resnici na ljubo pa se pravo, resnično življenje, program, prireditev začne odvijati šele, ko taki ljudje zapustijo prizorišče.
Danes je moderno govoriti o prostovoljstvu in medgeneracijskem sožitju. Močne besede, a že postajajo fraze brez vsebine. Fraze zato, ker nimajo v sebi več prvinskega naboja in energije, ker se jih uporablja v vseh mogočih kontekstih in za vsemogoče namene. Že dolgo časa se pripravlja zakon o prostovoljstvu, morda se bo nekega dne tudi o medgeneracijskem sožitju. Zakaj že?
Izkušnje mi pravijo, da je vedno več administrativnega dela, da se je potrebno vedno bolj dokazovati skozi tabele in številke. Vse to zaradi nadzora in kontroliranja, kot bi že v temeljih delali nekaj narobe.
Osebno se mi zdi pomembno vprašanje: Ali znamo ločiti tiste, ki resnično delajo in živijo tako kot govorijo od tistih, ki preračunljivo nabirajo kapital in politične točke. To se mi zdi pomembno zato, ker po tem usmerjamo tudi svoje lastno delo in ravnanje. Ni vseeno, koga s svojim delom, idejami, energijo in znanjem, podpiramo.
Dobro bi bilo, če bi se zavedali, da človek lahko živi in naredi kaj dobrega predvsem, če se zato sam odloči in da za to ne potrebuje ne države, ki bi ga kontrolirala in ne televizije, ki bi ga posnela.
Naslednja številka Prepletanj bo v decembru in vabim vas, da pošljete prispevke do 30. novembra na naslov uredništva. Bolj ko bodo raznoliki in vsebinsko bogati, več bo zanimivega branja za vse nas.

---

l6l Pogovor
Ana Cimperman, Domen Lukman

V okviru festivala za 3. življenjsko obdobje je bil tudi letos razpisan medgeneracijski natečaj. S tem želijo organizatorji vzpodbuditi sodelovanje in povezovanje vseh generacij v družbi. Predvsem pa na tak način širimo v javnosti vedenje o tem, da se med nami dogajajo dobre stvari in da živi med nami mnogo takih, ki imajo široko srce in odprte dlani. Prav gotovo takih ljudi ni malo. Živijo in delajo s srcem in ne iščejo pozornosti. Le peščica izmed njih je bila prijavljena in le dva sta bila izbrana. Zaslužita si vse čestitke in našo pozornost.

  Prijavnica na natečaj je prispela iz vrtca Ig. Predlagali so gospo Ano Cimperman. Že vrsto let jo v vrtcu dobro poznajo, pa ne le kot mamo, ki zjutraj pripelje v varstvo sina, pač pa tudi kot gospo, ki z veseljem pride, kadar vidi, da bi bila lahko koristna: kot spremljevalka otrok na izletu, pripravila je posebne piškote za otroke, nastopala kot Pehta. Otroci so na njenem domu imeli kostanjev piknik, videli kako se peče kruh in še kaj. Ko sem Ano spraševala o tem, kako živi vsakdanje življenje, sem šele videla, da je sobivanje z vsemi generacijami njen stil življenja.

  Domen, fantič iz okolice Vranskega tudi zagotovo ne razmišlja, da opravlja neko posebno delo, ko obiskuje strica Franceljna, soseda. To je njegov vsakdanjik, samoumevno opravilo.
Ko sem želela obiskati Domna je bil v šoli v naravi. V soboto pa ga tudi še ni bilo doma ob mojem prihodu. Zato so mi o njem in stricu Franceljnu veliko povedali Domnovi starši in stara mama.

---

Strokovni namigi

  l10l Naša srečevanja s slepimi in slabovidnimi, Metka Pavšič
Različna življenjska obdobja nam prinašajo nove izzive, pa tudi nove tegobe, probleme, ki jih moramo reševati. Starost je obdobje, ki poleg mnogih drugih stvari prinese s seboj tudi motnje na področju senzornih zaznav. Vid je tisto čutilo, ki mnogim prične z leti odpovedovati. Stopnje slabšanja so različne, pa tudi ljudje se s tem različno spopadajo. To je odvisno od osebnostne strukture človeka, od izkušenj iz preteklosti, okolja…
V pričujočem članku bom skušala zaobjeti nekaj drobnih namigov o odnosu do slabovidnih, slepih oseb. Z njimi se prav gotovo sem in tja srečujemo tudi v naših skupinah. Ker se sama spopadam takorekoč s popolno izgubo vida (99%), bom pisala tudi iz lastnih izkušenj.

l13l Nasilje nad starostniki in možnost ukrepanja, Ružica Petrovič, Francka Premzel
Avtorici po uvodnih besedah predstavita delavnico Nasilje nad starimi ljudmi, ki pomeni novo možnost za prepoznavanje in tudi pomoč pri preprečevanju nasilja v družini, institucijah, v socialnem okolju nasploh. Delujeta v okviru Društva za psihosocialno pomoč Maribor – Utrinek.

  l16l Kako na dopust?, Bernarda Lukančič
Poletje je čas dopustov, odpravimo se od doma nabirat novih moči, spoznavat tuje kraje, običaje in njihovo življenje. Gremo na morje, v hribe , nekateri pa na potovanja. Tudi starost in spremljajoče kronične bolezni naj nebi bile ovira za odhod od doma, le upoštevati moramo nekatera pravila in biti seznanjeni s težavami, na katere lahko naletimo in ni razloga za strah in paniko.
Nekateri se leto za letom odpravljajo v iste kraje, isto okolje, ki so ga že dodobra spoznali in spremljali večino sprememb v tem okolju, tam se počutijo domače, varno, znajdejo se pri vsakodnevnih aktivnostih ( obisk v trgovini, športni objekti, zdravstvene ustanove, odhod na plažo…). Ne čutijo potrebe po spremembi kraja za preživljanje dopusta in oddiha. Tam so si našli nove prijatelje in znance, ki jim zaupajo, znajo poiskati pomoč, če se znajdejo v težavah. To je že ena od pozitivnih strani preživljanja oddiha, ki je posebej pri starejših ne smemo spregledati.

---

Mostovi med generacijami

  l19l Slišiš me - slišim te, Banovci drugič in MDS Drava
Drugo leto zapored je prijazna Čebelarska turistična kmetija Šalamon gostila udeležence medgeneracijskega tabora. V treh skupinah: Korenine, Čebelice in Gostilna Vijolca so tekli pogovori povezani z glavno mislijo tabora: Slišiš me – slišim te.

l27l Živimo zdravo - živimo z naravo in MD Lučka
Večdnevne doživljajske tabore organiziramo v Medgeneracijskem društvu Lučka, Koroška, vsaki dve leti. Tako tabori kot skupine starih ljudi za samopomoč prispevajo k zmanjševanju osamljenosti starih ljudi, krepijo njihovo socialno mrežo in dvigajo kakovost njihovega življenja. Tudi ta tabor je potrdilo, da so druženja te vrste zelo dobrodošla in res prispevajo h krepitvi dobrih medčloveških in prijateljskih vezi med člani skupin. Udeleženci so po taboru vedno znova navdušeni in polni lepih doživetij in pozitivne energije, ki jo prenesejo tudi med člane skupin, ki se tabora ne udeležijo. Letošnji je bil v začetku junija v Veržeju.

---

Sredina

l21l Evalvacija programa
V prispevku prikazujemo ključne ugotovitve na podlagi podatkov, ki smo jih zbrali od udeležencev skupin starih ljudi za samopomoč.

---

Učenje za delo

  l30l Pogovor kot temeljna dejavnost v skupinah starih ljudi za samopomoč, Danica Matjanec
Živimo v času, ko sta sodobna tehnologija in odtujenost ljudi v družinah, prijateljskih okoljih in delovnih skupinah dosegli najvišjo raven. Ta način življenja nam postavlja nova vprašanja in iskanja, kako vzpostaviti med ljudmi harmonijo, kako urejati in negovati odnose med ljudmi. Od vsega začetka so se ljudje pogovarjali tako, da so se znali poslušati. Zanimiv rek iz stare kitajske filozofije glede odnosov med ljudmi je: »Treba je mnogo videti in slišati.«
Tudi na naših tleh so ljudje še ne tako dolgo nazaj vedeli, kaj je pogovor. Zbrali so se ob večerih, pripovedovali zgodbe, vsi, ki so bili za mizo, so se učili govorjene besede, učili so se govoriti o sebi in poslušati drugega, da so se ohranili.
W. Glasser, utemeljitelj teorije izbire, govori o tem, da je človeštvo izredno napredovalo na tehnološkem področju in skoraj nič na področju sožitja, in opozarja na dejstvo, da najbolj učinkovito zadovoljujemo svoje temeljne človeške potrebe v dobrih odnosih z drugimi ljudmi.

---

l33l Iz društev

• MDS Savinja, Celje
• MD Korak, Idrija
• MD Jesenski cvet, Domžale

---

l35l Naši dopisniki

• Prijateljstvo podaljša življenje, Helena Miklavič
• Odprta vrata doma, Vlasta Šedivy

---

l36l Novice iz Zveze

• Prvo polletje je za nami
• Vabilo na vseslovensko srečanje prostovoljk in prostovoljcev

---

l38l Danes smo se pogovarjali o

• Golazni, Nataša Krapež
• Kurjava, Anica Zajc

---

Razmišljanje

l39l Starost in staranje, Leopoldina Šegel

---

l40l V družbi z dobro knjigo

• Umetnost sobivanja, Metka Klevišar
• Kri cvetlic,Anita Amirrezvani
• Ljubezen in žalost, Stein Husebø
• Zaris v čas
• Družbeni okvir neprofitnih organizacij, Bojana Mesec

Želim se naročiti na revijo Prepletanja ...

• (jpg)