»DOBER DAN ŽIVLJENJE…« – DVODNEVNI SEMINAR ZA VODITELJICE IN VODITELJE SKUPIN STARIH LJUDI ZA SAMOPOMOČ

29.11.2022 |

Novice zveze

Naše vsakdanje življenje se je počasi vrnilo v skoraj normalne tirnice in načrtovanje dvodnevnega strokovnega srečanja in druženja voditeljev skupin v Laškem in Portorožu ni več tako stresno v smislu »bo - ne bo - bo - ne bo«. Letos smo v strokovni službi izbrale naslov »Dober dan, življenje«. Mogoče nas je ta pozdrav nagovoril, ker se po dveh letih lahko končno bolj svobodno in sproščeno družimo, mogoče tudi zaradi dogajanja okrog nas, ko se posledično bolj zavedamo kako dragoceno je življenje. Tako kot je življenje barvit mozaik s tisoči odtenkov, je bila barvita tudi udeležba. V Laškem se je 18. in 19. oktobra zbralo 45 prostovoljk in prostovoljcev iz devetih društev in organizacij, ki so člani ZDSGS, v Portorožu 26. in 27. oktobra pa kar 115  iz dvajsetih lokalnih mrež.

 

Uvodna vaja je bila povezana s hvaležnostjo. Hvaležnost ima dolgoročne in dobrodejne učinke na naše zdravje, zaradi nje se počutimo dobro.  Vrača nas vrača v zdajšnji trenutek, saj smo hvaležni za to, kar je sedaj in se z mislimi ne mudimo toliko v preteklosti ali prihodnosti. Udeleženci so med seboj podelili razmišljanje na vprašanje »za kaj sem hvaležen/hvaležna? Misel so nato napisali na liste/trikotne zastavice različnih barv, ki so nato našle svoj prostor na vrvici na zidu ter simbolno prikazale povezanost vseh izvajalcev našega Programa že 35 let.

 

Vsebino na seminarjih so sooblikovali dve zanimivi predavateljici in en predavatelj ter seveda strokovna služba ZDSGS. Znova se nam pridružila gospa Vida Žabot, klinična psihologinja, profesorica, predavateljica, terapevtka in publicistka, ki ima ogromno znanja in izkušenj o življenju ter odnosih. Letos je spregovorila o pomenu sanj, ki vabijo k dialogu med zavestjo in podzavestjo ter nas obveščajo o našem notranjem in zunanjem svetu. Vsi sanjamo, čeprav se nekateri tega ne spomnijo. Spanje in sanjanje nas ščitita tudi pred demenco in če smo zelo pozorni na svoje sanje, lahko dobimo namig za rešitev kakšnega problema.

Dotaknila se je tudi starih prepričanj, ki smo jih poslušali med odraščanjem in vplivajo na naše odraslo življenje, delovanje, odzivanje in počutje. Čeprav so v nas zakoreninjena, jih je možno spremeniti.  Pomembno je izstopiti iz »moram« in se zavedati, da se življenje ne dogaja, ampak ga (so)ustvarjamo.

Popoldanska delavnica »Oglati ali okrogli« je temeljila na slikanici »Manjkajoči košček sreča veliki O«, ki govori o odnosih, o ravnotežju med potrebo po avtonomnosti in pripadanju, o popolnosti in sreči. Pred tem so udeleženke in udeleženci razmišljali o prednostih in slabostih okroglega in oglatega in nabral se je velik kup zanimiv razlag:

…o okroglem: v krogu se lažje pogovarjamo, povezujemo drug z drugim, smo enakopravni. Okroglo je mehko, nima konca, je povezujoče, manj boleče, ne moreš se zaleteti v vogal, bolj toplo, okrogli objemi so topli,  lepše se vrti.  Je simbol neskončnosti že iz časa starih Asircev. V okrogli sobi te ne morejo poslati v kot. V prometu je enostavnejši krožni promet, krog lažje obideš, okrogli so planeti, okrogla blazina paše na vse, najboljše zabave so na okroglih obletnicah. Okrogli smo kot žoga, ki leti na vse strani, okroglo sonce greje in nas vse ogreje, včasih tudi polna luna, ki ima vpliv na vse ljudi, okrogla je tudi domača pogača, ki nas spominja na lepe otroške dni.  Vendar ne obstoji na mestu, okrogle zidake bi bilo težko zidati, če si okrogel si v rožicah, utesnjenost in brezizhodnost.

…o oglatem: ime meje in stene, bolj so razvidni položaji, deluje bolj stabilno in oprijemljivo. Lažje se nasloniš, skriješ v kot, vidiš izhod.  Predmete take oblike lažje shraniš in zasedejo manj prostora, v tako sobo lažje postaviš omaro. Če si malo oglat, se lažje braniš. Vendar so robovi bolj ostri, robati, kote je težje pomesti.  Obstajajo tudi oglate in okrogle besede, z njimi lahko prizadeneš ali potolažiš. Oglate robove se da obdelati, okrogle pa obtesati.

 

Strokovno temo »Pisanje z roko nas bogati in ohranja zdrave« nam je v Laškem predstavil Rok Lipnik, podpredsednik Društva Radi pišemo z roko. Namen društva je ozaveščanje strokovne in splošne javnosti o pomenu pisanja z roko ter spodbujanje tega. Delovanje je ciljno usmerjeno v ohranjanje kulture pisanja z roko in opozarjanje na številne dobrobiti pisanja z roko, posebej v primerjavi s tipkanjem na tipkovnico, pri čemer poudarek dajejo predvsem na mlade ter starejše. Pisanje z roko je človekova izvirna aktivnost in nadvse pomembna spretnost. Raziskave kažejo, da naši možgani med pisanjem z roko delujejo bolje in intenzivneje kakor med pisanjem s pomočjo tipkovnico. Poleg tega se nam pri pisanju z roko utrne več zamisli, to pa nam med drugim omogoča tudi boljšo in dolgotrajnejšo pozornost, medtem ko sočasno prispevamo k ohranjanju finomotoričnih spretnosti.         

 

Prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, redna profesorica nevrologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, specialistka nevrologije, strokovnjakinja za motnje spanja ter ustanoviteljica in vodja Centra za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo je v  Portorožu predavala o pomenu spanja in najpogostejših motnjah spanja pri starostnikih. Pri starostnikih je spanje zaradi fizioloških procesov staranja drugačno kot v odrasli dobi. Spanje pri starejših je pogosto še dodatno moteno zaradi številnih bolezni in zdravil. Tudi določene motnje spanja se pogosteje javljajo v starosti. Spanje ni pomembno le za dobro telesno in duševno delovanje, ampak tudi za zmanjšanje srčno žilnih bolezni, za povečano odpornost telesa pred infekti, zaščito pred rakavimi obolenji ter za ohranjanje spominskih funkcij. Med spanjem se celotno telo obnavlja, možgani se čistijo nepotrebne navlake. Manj kot spimo in več je prebujanja, bolj je imunski odziv počasen. Slabše spanje vpliva na dnevno delovanje in sposobnost soočanja s stresom. Ugotavljajo, da je 20 % prometnih nesreč posledica nespanja. Če na primer ne spimo 24 ur, se pojavljajo napake pri vožnji kot bi imeli v krvi 1 promil alkohola. Zato je potrebno poskrbeti za dobro spanje s tem, da ne spimo čez dan, da je spalnica zavarovana pred svetlobo in hrupom ter primerne temperature. Pomembno je, da ne nosimo problemov s seboj v posteljo in telefona tudi ne. »Ko je spanje urejeno, je za zdravje in srečo poskrbljeno.«

 

V odmorih smo poskrbeli tudi za psihofizično miganje. Se še spominjate kako gre vaja »ekranček«, ki se ga oblikuje z obema palcema ter kazalcem ene roke in mezincem druge, nato pa se iztegovanje kazalca in mezinca menjuje. Ste kaj vadili doma?

 

Na obeh lokacijah se je predstavilo delovanja nove aplikacije SKUPINCA, ki bo zaživela v prihodnjem letu. Vsem nam bo olajšala beleženje prostovoljskih ur, vnašanje sprememb ter pripravo poročil. Predstavljeni so bili tudi izdelki ustvarjalnega natečaja ob 35-letnici Programa  »Drug z drugim«. Več o obojem pa v ločenih prispevkih.

 

Srečanje na obeh lokacijah je odlično uspelo, h čimer je pripomoglo tudi lepo vreme. Seveda pa so bili glavni dejavniki srčni in pozitivno naravnani prostovoljci in prostovoljke, zanimivi predavatelji/ce in seveda super organizacija. Veselimo se srečanj v naslednjem letu.

 

V vsakdanjem življenju vidimo, da ni sreča kar nas dela hvaležne, pač pa nas hvaležnost dela srečne. – David Steindl-Rast.

Podporniki