Karantena ustrezna rešitev za starostnike v Domovih, ne pa za potnike na križarkah?

05.05.2020 |

Novice zveze

Avtorica: Martina S.

Zadnji teden se ne počutim dobro, ko nekateri predstavniki stroke hitijo zagotavljat, da je prepričanje dela javnosti, da vsi starostniki v času epidemije nimajo enake obravnave, »zelo zmotno«. Vztrajajo pri tem, da so vsi deležni ustrezne pomoči (zakaj ne enake?) in da so razlogi za sprejem v bolnišnico pri stanovalcih domov za ostarele povsem enaki kot pri drugih. Hkrati priznavajo, da je vsaka infekcija pri starostnikih izredno nevarna.

Ampak - pomembna so dejanja, ne besede!  Na eni od tiskovnih konferenc je bilo tudi rečeno, da je epidemija opozorila na vrednost življenja, da se je kot vrednota ponovno pokazalo človeško življenje. Vsako življenje? Tudi življenje starostnika, starega nad 80 let, s pridruženimi boleznimi?   Še vedno ostaja dejstvo, da marsikatera bolnišnica ne sprejema bolnikov iz Doma in da je več kot polovica vseh umrlih zaradi koronavirusa v Evropi stanovalcev domov za ostarele.

Zaenkrat imam še pravico do izražanja svojega mnenja, ki si ga ustvarim na podlagi tega kar vidim, slišim in ko se poskušam postaviti v čevlje svojca, starostnika, osebja, ki se sooča z ogrožajočo boleznijo. Sploh si ne morem predstavljati stiske, ko ti sporočijo, da je tvoj dragoceni bližnji okužen, vendar ne gre v bolnišnico, ker je stroka presodila, da je to zanj najboljše. Hkrati pa obisk, slovo ni možno. Zato res ne potrebujem prepričevanja, da je moje mnenje »zmotno«!

Ne razumem tudi na eni od tiskovnih konferenc povedane trditve, da starejši ljudje v Sloveniji zagotovo niso zdravstveno diskriminirani, ker po zdravstvenih ustanovah močno prevladujejo  starejši bolniki. Z vsem dolžnim spoštovanjem do lastnika te izjave, ampak kakšen argument je to? Se pravi, da po veliki skupini starejših bolnikov v bolnišnici ali v zdravstvenem domu logično  sklepamo, da zato niso diskriminirani? Po mojem (laičnem) mnenju dostopnost do zdravstvenih storitev še ne pomeni avtomatsko enake obravnave.

Sprašujem se, ali je bilo mogoče že od vsega začetka načrtovano, da bodo Domovi postali karantena in negovalna bolnišnica? In to kljub temu, da so bile znane ugotovitve tujih raziskovalcev glede širjenja koronavirusa pri potnikih na krovu ladje za križarjenja, ki je bila v karanteni pred Japonsko. Baje je bil dovolj le en potnik, da se je okužba na ladji razširila. Po ugotovitvah raziskovalcev je karantena povzročila številne dodatne okužbe, ki bi se jim sicer dalo izogniti in stopnja okužb na krovu ladje je bila približno štirikrat višja kot tista na kopnem. Mogoč razlog za hitro širjenje virusa na krovu ladje je bila, po njihovem mnenju, velika prostorska bližina potnikov. Ali lahko povlečemo vzporednico z Domovi in stanovalci, ki se tudi srečujejo z veliko prostorsko bližino?

Podaljšan praznični vikend,  lepo vreme, omilitev ukrepov z odpiranjem marsikatere storitve in dejavnosti, možnost kavice v priljubljenem lokalu … Pri marsikom vse to lahko vzbuja vtis, da je koronavirus  neka že skoraj pozabljena oddaljena grožnja ali pa nekaj, kar se dogaja drugim, da edino Domovi ostajajo »žarišča okužbe«, da so ogroženi le starejši s pridruženimi boleznimi, da je za vse enako poskrbljeno. Ampak, praksa karantene za stanovalce v Domovih se še naprej nadaljuje in s tem, na žalost, tudi dejansko sistemska diskriminacija starostnikov v Domovih. Kako se ob tem počutite starejši?  

V razmislek: po SSKJ diskriminacija pomeni »dajanje, priznavanje manjših pravic ali ugodnosti komu v primeri z drugimi, zapostavljanje«.

http://www.ssz-slo.si/skupnost-socialnih-zavodov-slovenije-vztraja-pri-osamitvi-obolelih-starostnikov-izven-domov/

kapljica v morje

 

 

 

 

 

 

 

Podporniki