39. št. Prepletanja, november 2011
24.11.2011
Jesenska številka Prepletanj je polna zanimivega branja. Pogovarjali smo se s štirimi delavnimi in zgovornimi prostovoljkami iz Laškega. Življenje nas vedno sili k spremembam. Tudi tako lahko poimenujemo odločitve, da sprejmemo pomoč drugih, da se odločimo za spremembo navad, razvad; o tem v strokovnih namigih.
Ostalo je tudi še kar nekaj dogodkov iz preteklega poletja, ki zaslužijo našo pozornost. To so tabori, izleti različna srečanja.
Posebna izkušnjo imajo za seboj Mira, Martina in Metka. Romarska pešpot po Španiji vsako leto kliče. Trideset dni, vsak dan okoli 30 kilometrov hoje in si tam, v Composteli! Imamo srečo, da jih poznamo in da so nekaj svojih misli s tega popotovanja zapisale prav za nas.
Objavljamo tudi razpis za novega urednika. Odločila sem se, da po desetih letih urejanja in sooblikovanja revije, predam to delo nekomu drugemu. Prepričana sem, da je to - kot je bila zame, ko sem to nalogo sprejela - priložnost za ustvarjanje in učenje, izziv za poklicno ter osebno rast. Če poznate koga, ki bi ga to delo zanimalo, pa tega oglasa ne vidi, ga prijazno povabite.
Prejšnjič sem na tem mestu napisala, da planiramo še dve številki do novega leta. Zdaj se vidi, da je te želje povozil čas in se beremo v naslednjem letu. Do takrat delajte, uživajte in to delite z vsemi bralci. Prispevke zbiramo do 15. januarja 2012 na uredništvu Prepletanja, p.p. 34, 5281 Spodnja Idrija, oz. po elektronski pošti ema.brelih@mis.net.
Kazalo
Beseda urednice
l3l Ema Brelih
Pogovor
l6l Hiša generacij in prostovoljke v Laškem
Strokovni namigi
l10l Svetovalna skupina za samopomoč pri debelosti
l11l Pomoč na daljavo
l12l Vprašanje postavljanje meja
Učenje za delo
l13l Zaključek usposabljanja v Mariboru
l14l Vtisi o izobraževanju
Mostovi med generacijami
l17l Če bi znala
Medgeneracijski tabori
l19l Uresničila se je Topla 2011
l21l Medgeneracijski tabor v Veržeju
Sredina
l23l Camino
l30l Iz društev
l38l Novice iz Zveze
l44l Kratka zgodba
l45l V družbi z dobro knjigo
- Pokrij me, mami
- Proti severnemu vetru
- Tek za zmajem
l3l Beseda urednice
Rada vozim, sproščujoče opravilo, ko lahko udobno sediš, klepetaš sam s sabo ali sopotnikom, gledaš svet okoli sebe, ali pa samo si. Tudi kadar imam - kot radi rečemo - polno glavo vsega, se usedem avto in po eni uri vožnje se mi glava zbistri.
Včasih se prav veselim ovinkov, ki se vijejo po pobočju in klancev, ki pripeljejo na prelaz ali pa te spustijo v dolino. Dobro razpoložena sem se neko zgodnje nedeljsko jutro odpravljala iz Bohinja preko Soriške planine v Baško grapo. »Sama bom na cesti, lahko bom vozila tudi malo hitreje, ali pa se na poti ustavila in se razgledovala naokoli, saj se je obetal lep, sončen dopoldne. Pravi užitek!« sem oblikovala svoje plane.
Komaj zapeljem v prvi ovinek že začutim rahlo podrsavanje, obide me negotovost in pomislim: »Aha, spolzka cesta; seveda, slana, vlaga, … No, malo pazljivosti ne bo škodilo.«
Po nekaj sto metrih vožnje, me preseneti sonce, ki je posijalo izza ovinka in me popolnoma oslepilo. »Hmmm…, » se počasi poslavljam fantazij in predstav o lepi, »moji«, hitri solo vožnji.
Peljem se naprej, in tudi sanjam o idealnih linijah v ovinkih se moram odreči, saj mi nasproti pripelje kar nekaj avtomobilov, kar pomeni umik na svoj vozni pas. No, ko sem dohitela še nekega bolj počasnega voznika, sem dokončno spustila vajeti, vklopil se je »avtomatski pilot« in me varno in zanesljivo pripeljal na cilj.
Razmišljala sem, da je marsikdaj življenje podobno taki vožnji. Različne situacije, drugi ljudje, okoliščine nas usmerjajo in spravljajo v tirnice. Če imamo srečo jo odnesemo le z manjšimi praskami, ostajamo pa na svoji poti. Ni se treba odreči idealom in sanjam, le dopustiti je treba, da se sestavijo in da delujejo skladno s celoto.
Počasi se spet izteka še eno leto in ne moremo mimo vprašanja, kakšna je bila letošnja bera? Kakšna je bila naša vožnja? Vedno je čas, da malo sprostimo vajeti v rokah in se prepustimo. Ne bomo kaj prida zamudili, morda pa bomo ulovili trenutek radosti in miru. Srečno!
Ema Brelih
Pogovor
l6l Hiša generacij in prostovoljke v Laškem
Plemenito zrelo srce za nasmeh mlajših: Hiša generacij skupaj s Terezijo Škoberne, Marjeto Dremel, Marico Lesjak in Zlato Strel
Na letošnjem festivalu za 3. življenjsko obdobje so naziv Plemenito zrelo srce za nasmeh mlajših podelili Hiši generacij v Laškem in štirim prostovoljkam, ki v njej delujejo: Tereziji Škoberne, Marjeti Dremel, Marici Lesjak in Zlati Strel. Z njimi sem se pogovarjala v njihovih prostorih. Prepričana sem, da bi moral biti tak prostor v vsakem kraju. No, prostori marsikje so, le prazni so, zaprti in mrzli. Kako jih ogreti in odpreti za vse? Laščani so pred šestimi leti to storili tako, kot sta jim narekovali osebna zavzetost in odgovornost za skupnost, v kateri živijo.
V Hiši generacij se dogaja to, kar tisti, ki vanjo zahajajo, želijo in potrebujejo. Nosilec investicije je bila občina Laško, strokovno vodenje je prevzel Center za socialno delo. Program aktivnosti se oblikuje mesec za mesecem, za kar skrbi koordinatorka Petra Šuster. Dejavnosti vodijo prostovoljke in prostovoljci, med njimi tudi moje štiri sogovornice. Tudi za to, da smo se vse lahko dobile ob istem času, je poskrbela njihova koordinatorka. Povezuje jih veliko skupnih stvari, bogatijo pa različnosti in vsaka je mojster na drugem področju. Tako je potekal tudi naš pogovor: štiri različna področja, ki jih povezujejo z modrostjo in človečnostjo, ki je skupna vsem štirim.
Strokovni namigi
l10l Svetovalna skupina za samopomoč pri debelosti, Mirjana Frankovič
l11l Pomoč na daljavo - varnost v domačem okolju, Simona Žnidarec Demšar, Bojana Mazil Šolinc
l12l Vprašanje postavljanje meja do sebe in do drugih, Tatjana Prašnikar
Med prostovoljci, voditelji skupin smo se na skupnih izobraževalnih srečanjih, tako pri osnovnem usposabljanju za voditelje skupin kot tudi na intervizijskih srečanjih, večkrat srečali z vprašanjem, kako postaviti mejo in kdaj. Izkazalo se je, da je to nekaj, s čimer se večina od nas težko sooča.
Mnogokrat je že težko nekomu reči »ne«, ne da bi imeli pri tem občutek krivde ali ne da bi iskali kup opravičil in razlag … Tako smo v Zvezi društev za socialno gerontologijo Slovenije na to temo pripravili izkustveno delavnico. Vprašanje meja se neposredno dotika vseh področij našega življenja: dela, odnosa do sebe, naših odnosov z drugimi in našega duhovnega življenja. Na vseh teh področjih gre za postavljanje in spoštovanje meja.
Učenje za delo
l13l Zaključek usposabljanja za voditelje v Mariboru, Danijela Zimšek Kralj
l14l Vtisi ob izobraževanju in vključevanju v skupino starih ljudi za samopomoč, Darja Vocovnik
Ob izteku letošnjega šolskega leta sem zaključila program usposabljanja in izobraževanja za vodenje skupin starih ljudi za samopomoč v Mariboru. Program sta vodili in nas skozi vse leto vzpodbujali ga. Danijela Zimšek Kralj in ga. Danica Matjanec, nas obogatili z mnogimi izkušnjami ter predvsem nadgradili z veseljem in navdušenjem ob sodelovanju v skupinah. Ob pregledu zaključnih nalog se je porodila ideja, da bi morda moja osebna izkušnja doživljanja izobraževanja lahko pritegnila tudi druge ali obudila spomine na čas lastnega usposabljanja. celoten prispevek ...
Mostovi med generacijami
l17l Če bi znala
l18l Se lahko imenujem prostovoljec?
Medgeneracijski tabori
l19l Uresničila se je Topla 2011
V hišici vrh alpske doline pod mogočno goro Peco je od 27. junija do 1. julija 2011 pod okriljem MD Lučka, Koroška, potekal medgeneracijski tabor Topla 2011. celoten prispevek ...
l21l Medgeneracijski tabor Veržej
»Ambrt je bvo« je bila vodilna misel 9. doživljajskega tabora, ki smo se ga udeležili v začetku junija letos. Udeležilo se ga je 26 oseb iz petih skupin starih ljudi za samopomoč s Koroške. Organizator tabora je bilo Medgeneracijsko društvo LUČKA, Koroška. celoten prispevek ...
l23l Sredina
Camino - pot, kjer je dvom prepovedano razkošje, Metka Pavšič
Te besede smo srečale na steni nekega prenočišča in zapomnile smo si jih. In res je, da me dvom v to, da grem na Camino in ga prehodim ni nikoli zares obšel. Začelo se je nekega junijskega večera lanskega leta, ko sva s prijateljico tekli svojih običajnih pet kilometrov. Med sopihanjem mi je omenila, da bi želela prehoditi Camino, stoletja staro romarsko pot po severu Španije. Tedaj sem povsem jasno začutila, da je to tudi moja želja, ki se je prav kmalu zatem spremenila v trdno odločitev …
Camino - pot je cilj, Martina Slokar
Misel »Pot je cilj« zaživi v vsej polnosti prav na Caminu in to sem začutila že prve dni hoje od vzhodnega do zahodnega dela Španije. Glavni (uradni) cilj mnogoštevilnih so-romarjev na tej poti, mesto Santiago de Compostela, se je sicer zdel dosegljiv, ampak oddaljen skoraj 800 kilometrov! Zato sta se glava in telo prav hitro navadila na nov poklic - zgodnje vstajanje, približno osem ur hoje z vmesnimi počitki od enega mesteca do drugega in to dan za dnem, cele štiri tedne…
Kompostela, pot preizkušenj - pot spoznanj, Mira Lenarčič
Pred mojimi očmi se dviga veličastno pročelje katedrale svetega Jakoba v Santiagu de Kompostela. Še stopinjo, dve in cilj moje poti bo dosežen. V tem trenutku velikega notranjega slavja čutim v sebi neznosno željo, da bi sama, v tihoti svoje notranjosti, še enkrat podoživela vso veličino prehojene poti, vsa nepozabna srečanja z mnogimi ljudmi, z brezkončnostjo žitnih polj in pokrajino, ki me spominja na mojo domovino.
l30l Iz društev
- MD 4letni časi, Ajdovščina
- MDS Drava, Maribor
- MD Z roko v roki, Kranj
- MD Naše vezi, Nova gorica
- Društvo Most, Žalec
- MD Vesela jesen, Trebnje
l38l Novice iz Zveze
- Predstavitev projekta Komunikacijska platforma
- Festival lupa 2011
- 2. festival nevladnih organizacij goriške statistične regije
- Strokovna ekskurzija ZDSGS
l44l Kratka zgodba
l45l V družbi z dobro knjigo
- Vitka Kolar: Pokrij me, mami
- Daniel Glattauer: Proti severnemu vetru
- Khaled Hosseini: Tek za zmajem
Želim se naročiti na revijo Prepletanja ...
