30. št. Prepletanja, avgust 2009
15.11.2009
Splet okoliščin ali kako že rečemo ljudje nizu dogodkov, ki se nekako brez našega zavestnega vpliva zvrstijo drug za drugim. Od ranega jutra do poznega večera se nizajo in med njimi je veliko
takih, ki jih nismo načrtovali, a še kako močno oblikujejo naš vsakdanjik ...
Vsebina:
Beseda urednice
l3l Ema Brelih
Pogovor
l6l Željka Vovk
Strokovni namigi
l10l Življenjska zgodba in demenca
l13l V poletni vročini skrbimo za zdravje
Mostovi med generacijami
l15l Tabor v Radencih
l18l Tabor Društva 4 letni časi
Od tu in tam
l20l Naj prostovoljke, naj prostovoljci in naj projekt 2008
l21l Dunaj z zabavnimi slogani za čistejše mesto
l22l Hiša generacij v Laškem
Sredina
l23l Evalvacija programa
Od tu in tam
l27l Mednarodno srečanje v Veliki Britaniji
l29l Šola malo drugače
l30l Iz društev
l37l Naši dopisniki
Novice iz Zveze
l39l Redna skupščina ZDSGS
l41l Novice
l43l Danes smo se pogovarjali o
Razmišljanje
l44l Ana, tvoje sonce je še visoko!
l45l V družbi z dobro knjigo
- Svet brez nas
- Biti z naravo
l3l Beseda urednice (nadaljevanje)
Ema Brelih
Splet okoliščin ali kako že rečemo ljudje nizu dogodkov, ki se nekako brez našega zavestnega vpliva zvrstijo drug za drugim. Od ranega jutra do poznega večera se nizajo in med njimi je veliko takih, ki jih nismo načrtovali, a še kako močno oblikujejo naš vsakdanjik.
Zdi se, da nam je bolj ali manj v krvi želja, da imamo v rokah čim več niti svojega življenja, da jih držimo čimbolj močno, jih upravljamo in kontroliramo. To ni le želja ampak tudi občutek odgovornosti do sebe, na nek način vidimo v tem smisel življenja. Saj s svojim znanjem, talenti, geni oblikujemo to kar smo in kar želimo postati. Od tega smo pogosto utrjeni, pa še razočarani, če nam ne uspe najbolje. In zato potrebujemo dopust, da se odpočijemo.
Ne vem zakaj, ampak letošnje poletje, ko sem imela možgane »na paši«, sem se večkrat zalotila pri razmišljanju o tem, kako se to dogaja v mojem svetu.
Vozim se po cesti, srečujem avtomobile, tudi kakšen voz s konjsko vprego prehitim, sprehajalca, kmeta, ki gre najbrž na delo, že od daleč prihaja naproti stara žena. Opala, ta je nekaj posebnega! Ustavim, še preden se dodobra prepričam, da ni zadaj nobenega avtomobila. Imam srečo, da ga ni, ker sicer bi bila skorajda zagotovo nesreča. Pogovor z ženico je bolj izmenjava gest, nasmehov, vsaka govori v svojem jeziku, a se nama uspe dogovoriti, da bo pozirala. Rada bi nesla domov fotografijo njenega zanimivega obraza in posebne noše v katero je oblečena. Vozim dalje in oči se pasejo na okolici, ki beži mimo. Kar naenkrat začne delovati razum: Ali grem prav? Ali sem še na cesti, ki pelje do velikega mesta v katerega naj bi prispela do večera? O, seveda, zjutraj je nastal plan. Brez tega odrasel človek ne more hoditi po svetu. Spet ustavim, da bi vzela v roke zemljevid in preverila, a me moški podijo stran. Tam naj bi parkiral kamion. No, prav, potem pa mi pokažite pot do cerkvice na hribu, ki sem jo pravkar zagledala. Ker se ne sporazumemo, pokličejo šolarja, da nam pomaga. Cerkvica je zaprta, a če hočem iti do nje, pač lahko grem. Odpravim se, a kmalu sta za menoj že videni šolar in še njegov kako leto starejši bratranec. Bila sta prava vodiča, peljala sta me do vseh znamenitosti v okolico, še do trgovine, do pastirja, ki je prodajal sir in nazadnje še domov na večerjo.
Zvečer sem bila v šotoru, seveda daleč od mesta in razmišljala o preživetem dnevu. Sestavila sem dan iz niza dogodkov, ki so se zvrstili. Ne bi moglo biti boljše, a nič ni bilo tako, kot sem planirala.
Na podoben način sem vsak večer »sestavljala« dneve. Bili so čudežni.
Mnogo ljudi me je po vrnitvi z dopusta vprašalo, če sem imela v avtu eno malo napravico, ki govori, kako voziti, kam in kdaj je treba zaviti, koliko kilometrov je še do naslednjega križišča, do cilja … saj se sliši neverjetno, ampak ona te vodi do cilja. Ali res? Seveda, le cilj moraš vtipkati. Tehnika zmore res veliko. A ta napravica me ne opozori na dogodke, ljudi, sonce, točo, nasproti vozeči avto. Za vse to imam oči, nos, kožo, noge, glavo, …
Če bi zmogla v vsakdanjem življenju popustiti in zrahljati vajeti razuma in načrtovanja, živeti z vsemi čuti, zaznavati, sprejemati in uravnati korak z dogodki … bi bila vsak večer hvaležna za en čudežni dan več.
Ko sem prišla domov, sem nekje prebrala misel:
V življenju pride čas, ko ne moreš storiti drugega, kot nadaljevati svojo pot. Čas, da slediš svojim sanjam. Čas, da razviješ jadra svojih prepričanj. Juhu!
Sicer pa sem v mislih že pri naslednjih Prepletanjih!
l6l Pogovor
Željka Vovk
V kratkem času sem se dvakrat vozila proti Celju z istim namenom, bralcem predstaviti prostovoljko, ki je dobila žlahtni naziv, tokrat naj prostovoljka za leto 2008. Željka me je pričakala pri vratih svojega stanovanja v mestni četrti Slavko Šlander v Celju, kjer živi že dobrih štirideset let. Gostoljubnost, gostobesednost in zanimiva zgodba so naju potegnile v delo, spomine, akcijo … Pozabili sva na čas in okolico. Mimogrede sta minili dve uri. Če bi hotela zapisati vse povedano, bi nastala majhna knjiga.
Strokovni namigi
l10l Življenjska zgodba in demenca, Ema Brelih
Kolegica me je povabila, naj za Prepletanja pripravim pogovor z gospo, ki jo dobro pozna. »Ona odkrito govori o demenci, o svoji bolezni, o tem, kako se z njo spopada in živi z njo.«
Z zanimanjem sem sprejela te informacije in se dogovorila za pogovor z gospo M.M.
Z natančno izbranimi, pravimi besedami je začela pripovedovati o sebi. Kot bi brala napisan življenjepis. Prepletali so se konkretni spomini, dogodki, komentarji in življenjska spoznanja, modrosti. Včasih se je beseda zataknila, misel je nekje ostala, se izgubila. Z vprašanjem sem jo skušala priklicati.
l13l V poletni vročini še posebej skrbimo za svoje zdravje, Bernarda Lukančič
Ko se je v aprilu dnevna temperatura dvignila od 15 do 20° Celzija, smo bili navdušeni, da bomo končno lahko odložili zimska oblačila in začeli delo na vrtu, odšli na sprehod… Toplota nam je prijala. V maju pa so se dnevne temperature dvignile na povprečje junijskih in poletnih. Noči in jutra so bili še prijetno sveži, čez dan pa se je ogrelo do 30 stopinj in več. Potem se je spet ohladilo ter nato prava poletna vročina. Take hitre otoplitve imajo tudi negativne učinke, posebno nekatere skupine ljudi to težje prenašajo kot druge
Mostovi med generacijami
l15l Tabor v Radencih
Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet je v letošnjem letu organiziralo že osmi medgeneracijski tabor. Tabor je trajal od 24. do 29. junija 2009, udeležilo se ga je 37 oseb vseh treh generacij. Rdeča nit tabora je bila »Kaj bi bilo, če bi vode ne bilo«. Prvi dan smo se razdelili v štiri skupine, ki so se naslednji dan predstavile z novimi imeni in plakati. Skupine so si izbrale imena v povezavi z vodo: Vremenske vragolije, Kanglice, Nabrite goske in Bistri potočki.
l18l Medgeneracijski tabor Društva 4 letni časi Ajdovščina Pisano druščino na medgeneracijskem taboru je sestavljalo osemindvajset ljudi v starosti od šest do šestinosemdeset let. Zanimivo je bilo, ker je bila dokončna številka udeležencev zaznamovana s pravljično številko sedem - bilo je 7 pripadnikov mlajše generacije, 7 pripadnic srednje generacije ter 7 žensk in 7 moških pripadnikov starejše generacije.
Od tu in taml20l Naj prostovoljke, naj prostovoljci in naj projekt 2008, Tanja Baumkirher
l21l Dunaj z zabavnimi slogani za čistejše mesto
l22l Hiša generacij v Laškem, Marjetka Ferlež in Petra Šuster
l23l Sredina
Evalvacija programa
V letu 2008 smo se pri Zvezi odločili, da opravimo obsežno evalvacijo programa. Že sama priprava je trajala več mesecev, ker smo v strokovni službi želeli pripraviti vprašalnik, ki bi nam dal odgovore o pomenu programa in doseganju zastavljenih ciljev, uresničevanju strokovnih izhodišč v praksi ter nadaljnjem razvoju in morebitnih spremembah. V veliko pomoč pri oblikovanju dokončne vsebine vprašalnika nam je bila doc. dr. Liljana Rihtar s Fakultete za socialno delo. Ko je bilo po slučajnostnem vzorcu izbranih 100 skupin iz vse Slovenije, smo vprašalnik poslali skupinam in njihovim voditeljicam. Za pomoč pri izvedbi evalvacije v okoljih smo zaprosili tudi organizatorje lokalnih mrež in kontaktne osebe.
Že izpolnjevanje obrazcev je marsikatero skupino in voditelje prevetrilo in vzpodbudilo k razmišljanju o tem, kaj in kako pravzaprav delamo. Tokrat objavljamo povzetek ugotovitev, ki se nanašajo na voditelje – prostovoljce. V naslednji številki pa več o skupinah in celotnem programu.
Od tu in tam
l27l Mednarodno srečanje v Veliki Britaniji, Danijela Zimšek Kralj
l29l Šola malo drugače, Jasmina Zaman
l30l Iz društev
- MD Korak, Idrija
- MDS Drava, Maribor
- MDS Savinja, Celje
- MD Z roko v roki, Kranj
- MD Svetilnik, Koper
- MD Naše vezi, Nova Gorica
l37l Naši dopisniki
- Listanje po kroniki domske skupine za samopomoč "Vijolice", Jožica Hozjan
- Dan za prijatelje in znance, Ema Brelih
Novice iz Zvezel39l Redna skupščina Zveze
Dne 12. 6. 2009 so se na redni skupščini zbrali predstavniki, zastopniki članic Zveze. Glavne in najpomembnejše točke dnevnega reda so bile volitve.
l41l Zaključek programa Usposabljanja in izobraževanja organizatorjev lokalnih in regionalnih mrež
Program je sestavljalo 7 izobraževalnih srečanj, ki so potekala od novembra 2006 do maja 2009.
l42l Nove voditeljice v Trebnjem, Anica Miklič
V Trebnjem smo 18. junija praznovali. Zaključili smo usposabljanje novih voditeljic skupin starih ljudi za samopomoč, ki so usposabljanje pričele že v lanskem letu. Na območju, kjer je doslej delovalo 13 skupin starih ljudi za samopomoč, ki so se jim že priključile tri nove in se jim bo v jeseni še ena, je predvsem pomembno, da smo dobili nove usposobljene prostovoljke, ki bodo v programu Medgeneracijskega društva Vesela jesen prav gotovo prispevale pomemben delež.
l43l Danes smo se pogovarjali o
- Kava, Martina Slokar
- Najljubša jed včasih in zdaj, Jožica Trstenjak
Razmišljanjel44l Ana, tvoje sonce je še visoko!, Slavica Uršič
... Kljub otopeli vseenosti, je Ana dvignila obraz proti nebu in oči, polne bisernega zrnja, so videle sonce, sonce, ki je bilo še visoko.
Danes Ana noče še spanja, dokler njeno hrepeneče srce ne ulovi četudi le utrinka sreče, da zavedno odrvže uvel ostanek laži.
l45l V družbi z dobro knjigo
- Svet brez nas, Alan Weisman
Knjiga svet brez nas je miselni eksperiment, ki se poigra z možnostjo, da bi z Zemlje nenadoma izginili vsi ljudje. Planet bi bil prepuščen živalstvu in rastlinstvu ... V ospredju zanimanja sta zato flora in favna pa tudi po človeku spremenjeno okolje. - Biti z naravo, Bogdan Žorž
Vsak človek ima svojo pot, vsak hodi po svoji poti, vsak gleda okrog sebe s svojimi očmi, razmišlja s svojo pametjo ... Tako je tudi s posameznikovim odnosom do narave.
Želim se naročiti na revijo Prepletanja ...
