24. št. Prepletanja, januar 2008

01.01.2008

 
Spet je tu december.
"Joj, kako se ponavljam z voščili, … letos bi bila rada bolj izvirna pri darilih, ..." mi pravi kolegica. "Hmmm, je res vsako leto isto?" se sprašujem.
Svet se vrti naprej, a vedno nas spremljajo tudi stalnice. Na nek način se v cikličnih časovnih krogih vse ponavlja: letni časi, prazniki, jutro, večer, … a nikoli ni isto. Zagotovo se tudi temeljno sporočilo praznikov čisto nič ne spreminja. Pa vendarle je vsakič drugače. Od lanskega decembra se je marsikaj zgodilo vsakemu od nas in nas, vsaj za malenkost, spremenilo.
Čustva in misli naredijo praznik ter vsak dogodek edinstven, enkraten, oseben. In ta se vedno spreminjajo. Še domača potica ni vedno enako zapečena, čeprav jo naredimo po istem receptu. Pravijo, da je to zato, ker je delana s srcem in kakršna koli je, pričara praznike v hišo.
Besede, s katerimi najpogosteje izrazimo tisto, kar drug drugemu voščimo v teh dneh so: sreča, zdravje in mir! Naj se te želje ponavljajo in udejanjajo celo leto in še naprej, vsakemu po njegovi meri.


V začetku decembra sta dva dneva, s katerima je povezano naše poslanstvo. Dan prostovoljcev in Dan človekovih pravic. Kar nekaj prostora smo namenili prostovoljstvu.
Vedno znova nas zanimajo in izzivajo vprašanja: Zakaj sem prostovoljec? Kaj dajem? Kaj dobivam? Zakaj to in to počnem? O tem in o iskanju sreče smo se pogovarjali tudi z diplomirano sociologinjo Adelo Kelhar. Upam, da boste našli nekaj vzpodbud za delo in tudi za razvedrilo. Marsikatera voditeljica pravi, da na srečanju prebere kaj iz revije, za začetek, za uvod v pogovor. Prestavljam si, da lahko na primer par odstavkov iz članka o Babnem polju izzove razgovor o mrzlih, res mrzlih in nujnih poteh, o oblekah, s katerimi naj bi kolikor toliko ublažili mraz, o sankanju in otroškem veselju na snegu; stotine zgodb se porodi, ko beseda da besedo. Tudi to je eden izmed namenov, zaradi katerih izhaja revija.
Naj se ob koncu tega, petega letnika izhajanja, zahvalim vsem, ki kakorkoli pomagate, da je revija tu: vsem naročnikom, tistim, ki jo berete in pišete in jo tako soustvarjate.
Naslednja bo izšla v pomladanskem času in 10. marca je zadnji dan za oddajo prispevkov.

 
Pogovor
Od prostovoljstva ima vsak toliko, kolikor vanj vloži
Adelo Kelhar sem poznala zgolj iz pripovedovanja mariborskih kolegic. Ideja za intervju je pravzaprav že stara več kot leto dni, pa je vedno prišlo kaj vmes, da tega nisem izpeljala. Zdaj sem imela nekoliko več treme tudi zato, ker je Adela ena izmed nominirank za Slovenko leta, kar pomeni, da je njeno delo in znanje poznano in cenjeno širokemu krogu ljudi. Pogovarjali sva se na njenem delovnem mestu, v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Maribor. Prijetna soba, v kateri se počutiš delovno in hkrati domače, je bila primeren prosto za to. Adela je sama povedala, da ji bolj leži govorjena beseda, kot pisanje.
celoten prispevek ...

 
Strokovna tema
Zakaj sem prostovoljka, Danica Matjanec
“Postati prostovoljec ali prostovoljka je moja želja, mora izhajati iz mene. Sam se odločim za to, ker jaz to potrebujem.” Prostovoljec prihaja k drugemu človeku na drugačen način, ponudi ljudem tisto najboljše kar ima. Pomembno za prostovoljca je, da je občutljiv za druge ljudi. V nekaterih državah sveta je prostovoljstvo najvišji ugled, ki ga posameznik dobi. Kako prostovoljstvo omogoča zadovoljiti temeljne človekove potrebe organizatorjem lokalnih mrež in kontaktnim osebam, ki poleg tega, da so voditelji skupin, kot prostovoljci skrbijo še za organizacijsko plat programa v okviru Zveze društev za socialno gerontologijo?

Kakovostna in učinkovita komunikacija v medsebojnih odnosih, Marko Iršič
Na vprašanje Kakšna je razlika med kakovostno in učinkovito komunikacijo, pogosto dobimo odgovor, da gre za isto stvar. Kljub takemu prvemu vtisu, pa preko pogovora pridemo do zaključka, da sta to dva različna pojma. Gre za dve vrsti komunikacije in obe sta pomembni v odnosih in sodelovanju.
celoten prispevek ...

 
Učenje za delo
Koraki pred začetkom usposabljanja in izobraževanja za voditelje SSLS, Melita Zorec
V okviru Zveze vsako leto potekajo 3-4 usposabljanja za voditelje skupin. Za kvalitetno in dolgoročno vodenje skupine, je potrebno poleg veselja, notranje naravnanosti in zagnanosti, poznati tudi veščine vodenja in pridobiti teoretično in praktično znanje iz teh področij. Program usposabljanja traja približno eno leto in pol, vendar je to zgolj del vseh aktivnosti, ki so potrebne, da se v nekem kraju oblikuje učna skupina. Pred začetkom usposabljanja poteka veliko aktivnosti, ki jih izvede lokalni organizator ob podpori, pomoči in sodelovanjem z Zvezo oz. regionalno organizatorko.
Moje usposabljanje za voditeljico skupine, Ana Golja
Ponovno v šolo, mag. Manica Sancin

 
Sredina
Jaslice na Slovenskem, dr. Niko Kuret
Evangelist Luka, ki poroča o rojstvu Jezusa Kristusa, je glede okoliščin rojstva zelo redkobeseden. "In porodila je sina prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora v prenočišču." (Lk 2,7). Vernikom je bilo že od nekdaj to poročilo preskromno. Nastajali so zato "neuradni" nabožni spisi, ki so po domišljiji obširno opisovali Jezusovo in Marijino življenje. Tako so ustrezali ljudski vedoželjnosti. Iz njih je črpala likovna umetnost, ki je bolj kakor beseda očem vernikov nazorno kazala zlasti Gospodovo rojstvo in kar je bilo z njim v zvezi. Iz tega duhá so nastale znane "jaslice" …

 
Naši dopisniki

• Skupine v Domu upokojencev Tolmin, Darja Gorjup Poženel, Ivica Podgornik


• Posladkali se bomo, Skupina Trobentica
  
  
• Srečanje, Zorka Podveršič


• Vesela jesen tudi v Ajdovščini, Izolda Čehovin


• Romanje v Međugorje, Breda Arzenšek, Petra Grašič


• Kako so nastajali adventni venčki, Ema Brelih

 
Iz društev

• MD za samopomoč SAVINJA Celje
  Začetek usposabljanja in izobraževanja za vodenje skupin starih ljudi za samopomoč v Laškem, Melita Zorec


• MD SVETILNIK Koper
  Zanimivi jesenski dogodki, Marija Kerin


• MD JESENSKI CVET Domžale
  Kaj in kako delamo v društvu Jesenski cvet,Vlasta RozmanKaj pomembnega prinaša dan odprtih vrat za Zvezo društev?, Majda Hrovat


• MD Z ROKO V ROKI Kranj
  Z roko v roki, Francka Kropovšek


• MD za samopomoč DRAVA Maribor
  Decembrsko srečanje za voditeljice, Franja Jakob

 
ZDSGS

• Izredna skupščine Zveze društev za socialno gerontologijo Slovenije, Ema Brelih


• Usposabljanje organizatorjev lokalnih mrež, Martina Slokar


• Humanitarna akcija za pomoč članicam skupine ob katastrofalnih poplavah je uspela, Tatjana Prašnikar


• Skupina Zimzelen se zahvaljuje, Ani Šuštar

 
Utrinki
Slovenska Sibirija: Babno polje, Ivan Merljak

Kratka zgodba
Pismo prijatelju, Božidar Zajc- Daro
Praviš, da ni nič narobe z mano, da "zadostujem" tak, kakršen sem. Tožil sem ti, da vedno ne vidim vsega, kar je okoli mene. Dal si mi v razmislek, naj sam ugotovim, ali je potrebno res vse videti ali ne. Naužij se z očmi lepot, ki te obkrožajo, na dobrih ljudeh naj se spočije oko, na njihovih plemenitih delih. Ne ustavljaj se ob dogodkih, ki povzročajo solze v tvojih očeh, si dejal. Jih samo ozavesti, ne poskušaj jih spreminjati za vsako ceno, ker boš samo trpel ob spoznanju, da si nemočen! …

 
V družbi z dobro knjigo
Zid molka, Astrid van Hűlsen
Gre za prvo knjigo v slovenskem jeziku o validaciji in nekaterih drugih oblikah dela z osebami z demenco. Vsebuje vse tisto, kar si ljudje, ki delamo v praksi na področju demence, želimo in pričakujemo: s knjigo posegamo v razumevanje molka, ki je molk z namenom!

Pesmi iz življenja
Večji del knjige pripada pesmim Marije Serec, saj je njena pesniška bera zelo obsežna. Žal druge ustvarjalke, Marije Lovrenčič Vilčnik, ni več med nami.


Želim se naročiti na revijo Prepletanja ...

• (jpg)