02.12.2008

27. št. Prepletanja, oktober 2008

Zadnje dni me ob vožnji spremljajo čudovite barve jeseni. Drevesa žarijo in hribi so kot bi bili obliti z barvami. Ko jih obsije še sonce se zdi, da so vir energije in živosti. V jeseni narava res najbolj pokaže svojo lepoto, bogastvo in razkošje. Vozim se naprej in razmišljam o tem, da jutri moram pa res iti na daljši sprehod; ampak kaj, ko ne vem, če bom utegnila. Misli me odnesejo naprej. Razpredam o tem, kaj vse je treba postoriti, kje se moram ustaviti, koga poklicati. Prav, a gremo nazaj k pogledu skozi okno! Res lepo. Škoda, ker nimam časa, da bi se zdaj malo ustavila. Škoda, ker ne znam risati, da bi to kar vidim prelila na platno in vzamem si nekaj časa za kreganje z Bogom, ker mi ni dal talenta za to; potem sem jezna nase, ker hodim okoli brez fotoaparata. Lahko bi naredila vsaj kakšno lepo fotografijo, tako bi imela spomin na te dni, … Res, shraniti bi morala take slike. In po takem dolgem prerekanju s sabo, se kar naenkrat zavem, da sploh ne gledam več ven, da nič ne vidim. Globoko vdihnem in prav oddahnem se od sebe in svojih skrbi in dovolim očem, da spet spremljajo zunanji svet in mislim, da jim sledijo. Res smo ljudje ena čudna bitja… tudi takrat, ko bi lahko uživali, smo razpeti med tem kar je bilo in kar naj bi bilo; pa tako lep je prav ta trenutek, zdaj!

Sredi jeseni smo, sredi dela, v naravi sredi pobiranja sadov, v skupinah pa sredi intenzivnih srečanj. Pravijo, da je jesen čas, ko se človek začne obračati vase, od bolj hrupnega poletja in odprtosti navzven gre k sebi. Tak je naravni ciklus in vredno mu je slediti. Vse to odražajo tudi prispevki v Prepletanjih.
Mimogrede bo prišel čas, ko bomo rabili prispevke za decembrsko številko. Zbirali jih bomo do 20. novembra, ne pozabite fotografij!

Ema Brelih, urednica

Pogovor
dr. Sanja Rozman

Pogovarjam se z dr. Sanjo Rozman. Spominjam se, da sem poslušala njeno predavanje pred davnimi leti, ob izidu njene prve knjige. Zdela se mi je tako pogumna, da je spregovorila o sebi, celo napisala knjigo o svojem življenju. Pisala je o težkem in zapletenem obdobju svojega življenja. Danes je še vedno zdravnica, žena in mati. Pomaga ljudem, ki se znajdejo v stiski zaradi zasvojenosti in še mnogo drugih stvari. celoten prispevek ...

Strokovna tema
Terapija s pomočjo živali, Nataša Ogrin Jurjevič

Do nedavnega je veljalo, da psi in tudi druge živali ne spadajo v okolje, kjer so bolni, slabotni in umirajoči. Danes lahko temu nasprotujemo in dokažemo, da psi pomagajo dvigniti kakovost posameznikovega življenja. Pravzaprav je to logično dejstvo, če izhajamo iz tega, da
je človek, ki živi z naravo tesno povezan z živalmi. Ljudje, ki živijo na podeželju, se ob odhodu v dom težko ločijo tudi od živali. Marsikomu so bili pes, muca, kokoši edina
družba in hkrati tudi obveznost preko dneva. Tudi v mestih se ljudje pogosto odločamo, da z nami bivajo razne hišne živali. Ko se nanje navadimo in seveda oni na nas, postanejo nepogrešljivi. Dom upokojencev, bolnica in druge podobne ustanove seveda niso naravno okolje, vendar se čedalje bolj uveljavlja miselnost, da je treba v to okolje vnesti čimveč elementov, ki so prisotni doma. To pozitivno vpliva na počutje in posredno na zdravje. Strokovnjaki pa seveda ugotavljajo tudi terapevtske učinke strokovnega dela pri terapijah z živalmi.

Mostovi med generacijami
Medgeneracijski tabori 2008

Strunjan - Morska voda, premagovanje stopnic, smeh, zaupanje, Tatjana Prašnikar

Fiesa - 2. medgeneracijski tabor, Irena Prapotnik

Banovci - Vesolje, prihajamo!, Mag. Manica Sancin

Kovk - 10. medgeneracijski tabor, Martina Slokar, Metka Pavšič

Učenje za delo
Intervizija in supervizija, Martina Slokar

Intervizija in supervizija sta pomembni podporni metodi, ki se jih poslužujemo vsi voditelji in voditeljice. Še vedno se učimo uporabe teh metod. To je bila tudi tema zadnjega izobraževalnega sklopa za organizatorje regionalnih in lokalnih mrež.

Sredina
Minutke za sprostitev, Ema Brelih

Včasih v skupini pogovor kar ne steče. Ni pravega razloga za to, a če se to le predolgo vleče se začnemo počutiti nelagodno. Saj ne, da bi si ne imeli kaj povedati, le prave volje ni. Včasih smo zdolgočaseni, zdi se, da je bilo že vse povedano, da se ni nič zgodilo. Manjka iskrica, da bo oživela prostor in vse nas. Iz vseh vetrov smo zbrali nekaj takih iskric. Če jim boste dodali še kanček vaše ustvarjalnosti sem prepričana, da se boste skupaj nasmejali, na kratkočasen način zvedeli kaj se je godilo pretekli teden, se imeli dobro in o tem, da ni bilo od srečanja nič pametnega, ne bo več ne duha ne sluha.

Naši dopisniki

Skupine starih ljudi za samopomoč v Domu Tisje, Šmartno pri Litiji, Vlasta Šedivy

Moje srečanje s predsednikom, Francka Kropovšek

Kdaj slovo od volana …, Zvone Topolovec

80 let Aleksandre dr. Bizjak, Branka Knific

Življenje, Ivo Doplihar

Izguba v skupini Studenček , Sonja Batič

Iz društev

MD Z roko v roki

MD Jesenski cvet

MD Korak

Iz Zveze društev

Novice, Obvestila, Napoved dogodkov, Pridobitev statusa humanitarne organizacije za medgeneracijska društva, Martina Slokar

Poslovanje v društvih, Blanka Kositer

Kratka zgodba
Franjo Neubauer: Meni luč, tebi ključ!

V verzih je zapisana poučna zgodba, ki jo nekateri znate še na pamet, vsaj delčke le-te, saj ste se jo vsaj nekateri učili v šoli.

Razmišljanje
Mejniki življenja in mi - letni časi našega življenja, Alenka Rebula

V osebnem življenju današnjih ljudi vse bolj pogosto opažamo pomanjkanje občutka za življenjska obdobja, ki si sledijo, in za mejnike na tej poti. Stara ljudstva so opozarjala svoj rod, da se je potrebno v življenju večkrat globoko preobraziti. V teh prehodih so ljudje prestali obvezno in trdo preizkušnjo, se zaznamovali z novimi barvami, dobili novo ime, novo vlogo v skupnosti, sprejeli v dušo in telo sporočilo, da je nečesa konec in da ni poti nazaj. Naučili so se odmreti staremu in se predati novemu brez možnosti vračanja v preteklost, brez samopomilovanja in pogajanja z usodo. Mi pa smo stalno v zaostajanju, ali pa v prehitevanju svojega naravnega položaja. In ker nobenega obdobja ne izživimo do dna, tudi ne prejmemo njegovih darov.

V družbi z dobro knjigo

Blagor ženskam, Alenka Rebula

Sopotnik v svojem avtu, Minka Marija Likar

(Ne)znana pričevanja, Tine Kristan

Srečal sem svojo družino, Christian Gostečnik

Želim se naročiti na revijo Prepletanja ...

gor na: arhiv

27. št. Prepletanja, oktober 2008

novice

anketa

prijava v ekstranet