62. številka revije Prepletanja
15.09.2022
Čeprav je šele september, pa sem prepričana, da si bomo letošnje leto oz. poletje dobro zapomnili, saj je narava pokazala vso svojo moč, sonce nas je grelo do komaj znosnih temperatur, dežja ni bilo; posledično so bili zemlja, gozdovi in tudi številni vodotoki presušeni in izsušeni. Požar, ki je uničeval gozdove na Krasu, je pokazal, da so posledice naravnih ujm in nesreč, dolgoročne in se izražajo še mnoga leta.
Ob dogajanju, ki ga opisujem, se je ponovno pokazala človekova pripravljenost za pomoč tistim, ki jo potrebujejo. Tokrat so nam to pokazali gasilci in drugi prostovoljci, ki so, čeprav so morali zapustiti svoje družine, domove in službe, odhiteli na pomoč in kljub nevarnosti in utrujenosti vztrajali dokler požari niso bili zamejeni, pogašeni.
Bilo jim je mar. Niso zamahnili z roko rekoč: »To se mene ne tiče.« Naredili so, kar so znali in zmogli. Taki smo ljudje, mar nam je za druge in drugim je mar za nas. Če tako čutimo in razmišljamo, nismo nikoli zares sami in nikoli prepuščeni sami sebi. To zavedanje nas krepi in opogumlja, da bomo tudi v težkih časih zmogli, najprej z lastnimi močmi, nato s pomočjo drugih, pa naj si bodo to domači, sosedi, sorodniki, prijatelji, prostovoljci, strokovnjaki. Vse našteto ali nekaj od naštetega pa smo tudi mi sami, vsak od nas je nekomu domač, sosed, sorodnik, prijatelj, prostovoljec in mnogi tudi strokovnjak na svojem področju dela. Ta sila, da si pomagamo in, da pomagamo drugim, ko je to potrebno, je vselej v nas. Ne zanemarimo je, negujmo jo!
Naš program Skupine starih ljudi za samopomoč obstaja že 35-let. To pa ni kar tako! 35 let znanja, vztrajnosti in poguma mnogih, da se je program vzpostavil, razvijal in obstal. Ravno naše pogovorne skupine za samopomoč dobro ponazarjajo razmerje samopomoč in pomoč drugim. Vsak, ki je poiskal skupino, je najprej pomagal sebi, hotel, potreboval je nekaj zase, družbo, sogovornike, več aktivnosti v vsakdanjem življenju. Kot aktiven član skupine, je to dobil, hkrati pa je s svojo pripravljenostjo, da deli svoje izkušnje, znanje, talente omogočil drugim članom skupine, da dobijo nekaj zase in jim na ta način pomagal pri spreminjanju vsakdana in izboljšanju kakovosti življenja.
Dragi in spoštovani, članice in člani skupin, voditeljice in voditelji, predsednice in predsedniki društev, vsi, ki delujete v društvih, strokovne delavke Zveze, sedanje in nekdanje! Iskrene čestitke ob tako lepem in visokem jubileju! Brez prispevka vsakega od vas, se program ne bi obdržal toliko let. Vztrajajte tudi v bodoče!
Prisrčno vas pozdravljam in vam želim vse dobro.
vaša urednica
Radojka Hižman
